Katedra

Prispevek je podpora informacijski pooblaščenki v boju zoper farmacevtsko korporacijo GlaxoSmithKline. Ozadje poznamo. Država, v našem primeru Slovenija, kupi zdravilo pri farmacevtski korporaciji, državljani pa, četudi kot davkoplačevalci, legitimni plačniki zdravila, nimamo pravice do vpogleda v določbe pogodbe; zlasti nimamo pravice do informacij, kako varno je cepivo in kakšne...

Skozi različna obdobja so oznake etiketirale družbeno stanje in duh človeštva. Današnja doba je tako dobila ime potrošniška kultura, čigar bistvo so želje oz. zadovoljitev le-teh. Želje so postale tisto, čemur je potrebno slediti in jih izpolniti, seveda v najhitrejšem možnem času. Pa vendar se ob zadovoljitvi prve pojavi...

Danes, v globalni ekonomski krizi, ko se pojavljajo pomisleki o učinkovitosti tržnega, na neoliberalnih načelih utemeljenega ekonomskega sistema, smo priča iskanju novih ekonomskih modelov, ki bi ponudili rešitve za določena protislovja sedanje ekonomske ureditve ali bi vsaj sedanji, po mnenju mnogih izkoriščevalski sistem naredili znosnejši ter mu dali nekoliko...

Brezplačno kosilo? Zakaj pa ne? V sredo, 20. januarja 2010, se je v Ljubljani sestala skupina zagovornikov uvajanja sistema UTD v Sloveniji. Poleg razpravljanja o prednostih in slabostih takšnega načina pravičnejše razdelitve družbenega bogastva so se posvetili zlasti preučevanju možnosti uresničitve tega načrta. Ker pa je to dokaj zahtevna...

Cankarjevo novelo Hlapec Jernej in njegova pravica lahko razumemo na več načinov. V eni  izmed možnih interpretacij lahko hlapca Jerneja razumemo kot tragičnega junaka, ki razmišlja v pojmih propadajočega fevdalnega sistema in meni, da ima pravico ostati na kmetiji, saj je vse življenje trdo delal. V fevdalizmu je imel...

Zamislimo si naslednjo možno situacijo, pravzaprav celo situacijo v aktualnih diktatorskih režimih. V Sloveniji dobi volitve ekstremni nacionalist po imenu Ekscelentni in postane predsednik vlade. Tako kot njegovi predhodniki si v celoti podredi medije in pri tem ne ovinkari. Njemu lojalen novinar na RTVS, ki si jo je po chavezovsko...

Učenje z zgledom temelji na opazovanju in ustreznem ponavljanju že videne akcije. Glede na čas oddaljenosti in stopnjo mentalnega razvoja, poteka učenje z zgledom pri odraslih bistveno drugače kot pri otrocih. V kolikor otroci akcije velikega Drugega dobesedno ponavljajo, odrasli videne akcije pogosto ponovijo z določenimi izboljšavami oziroma vsaj...

Dr. Nenad Miščević je analitični filozof in redni profesor na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru in hkrati gostujoči profesor na CEU Univerzi (Central European University) v Budimpešti. Ukvarja se predvsem s filozofijo duha, epistemologijo in politično filozofijo. Med drugim je napisal knjigo “Nationalism and beyond” ,...

Predlog družinskega zakonika, ki ga je pred kratkim sprejela vlada in ga poslala v razpravo v parlament, buri duhove. Kar je bilo pričakovati, saj ta predlog prekinja s tradicijo privilegiranega obravnavanja klasične družine tipa »oče, mati in otroci« in daje pravno podlago za izenačitev socialnega položaja drugih oblik življenjskih...

»Naš Bor je umrl zaradi izjemno slabega odnosa, napuha, nemarnosti, lenobe,« je dejala Tatjana Nekrep. Zgodbo pozna vsa država. O moralni odgovornosti zdravnikov, da so solidarni s plačami drugih zaposlenih v primerljivih poklicih tudi v času krize, sem na tem mestu že pisal. Nič ne kaže, da bi se...

Kinematografija, filmski festivali in vsakodnevno gledanje filmov na televiziji, računalniku govorijo o tem, kako ljudje uživamo ob gledanju še tako bizarnih in mukotrpnih filmov. Hkrati pa nekako pozabljamo, da sami živimo v njem. Igramo v različnih filmih … v nekaterih imamo glavno vlogo, v nekaterih smo dive dneva, v...

Razmišljajoč o razmahu kritične misli, številnih analiz iz postkapitalizma, post- in dekolonializma ter prenosa vseh omenjenih diskurzov na raven kulturne politike kot tudi na vsakdanje življenje, je strašljiv predvsem razkorak med teorijo in prakso. Razkol med dvema poljema je nepremostljiv. (Post)kapitalizem »kritične« diskurze sprejema, jim pokimava, odobrava in celo...

Le vkup, le vkup uboga gmajna! Heja, hejo! Za staro pravdo zdaj bo drajna. Heja, hejo! Avanti o popolo, alla riscossa, Bandiera rossa, Bandiera rossa. Avanti o popolo, alla riscossa, Bandiera rossa trionferà. Dan D, slovenski proletarec je končno spoznal, da si mora pravico priboriti na ulici, če mu...

Eden od značilnih elementov sodobnih produkcijskih procesov je pričakovanje delavčeve absolutne predanosti in zavzetosti za delo. Ideologija dela je tisti mehanizem, ki mobilizira delavce oziroma jih sistematično odkrito ali prikrito nagovarja k predanosti in angažiranosti za delo. Vendar pa ideologije dela niso vselej obstajale. Če sledimo študiji P.D. Anthonyja...

Ob strankarskih političnih bojih se zdi branje klasikov osvežujoče. Pomaga jasneje uvideti sedanji trenutek. Zelo osvetljujoče je prebirati Demokracijo v Ameriki Alexisa de Tocquevilla. Nastala je davnega leta 1835 – torej v času, ko je po Ljubljani popival dr. France Prešeren. V njej, med drugim, preberemo, da so stranke...

Enaindvajseto stoletje nam je prineslo konec – “konec konca zgodovine“. Konec je namreč ene same univerzalne in vseobsegajoče ideje liberalizma, ki je konstituirala Zahod kot edini civiliziran in razumen svet. Mit in logos naše politične identitete sta naletela na inherentne probleme in opozicijo. Posledica tega je fundamentalizacija stališč. Odprto...

V znanem vicu se poglavar indijanskega plemena, sicer nevešč te vloge, pred začetkom zime odloči naročiti svojemu plemenu, da naseka drva. Nikoli ne veš, zima bo lahko huda, čeprav za letos kaže, da ne bo. Toda ker ni bil prepričan, koliko dela se splača vložiti v pripravo na novo...

Kateri kulturni dogodki v mestu Maribor še sploh pritegnejo publiko in kateri ne? Kaj publiko zanima, kako zahtevne in na kakšen način so predstavljene vsebine? Sem med tistimi, ki že dlje časa opažamo, da je treba biti plat zvona. Predstavljajte si, da želite, ker verjamete v humanistične razprave, odpirati...

… To nas pripelje k obdobju pekla na Zemlji. Ne bomo priča preprosti, lagodni politični razpravi, prijateljskemu pogovoru med kolegi. To bo boj na življenje in smrt. Govorimo namreč o določitvi temeljev za zgodovinski sistem prihodnji petsto let. Razpravljamo o tem, ali hočemo preprosto še en zgodovinski sistem, v...

V letošnjem letu, januarja in junija, sem izdal dve knjigi o stanju novinarske in medijske avtonomije pri nas. Skupaj okoli 1600 strani. Vanju sem vložil ogromno svojega časa. Prva knjiga nosi naslov »In media res: novinarji med etiko, politiko in kapitalom«, druga »Somrak medijske avtonomije: boji za politično hegemonijo...

Princip obdavčevanja okolju škodljivih proizvodov in dejavnosti spominja na neki v zgodovini zelo znani princip plačevanja odpustkov za svoje grehe. Tako je ponovno dovoljeno »grešiti« vsem tistim, ki jim to omogoča njihova denarnica. Sporočilo je jasno: onesnažujte, če si to lahko privoščite. Letos so v Državnem zboru sprejeli novelo...

V prvi septembrski številki Šolskih razgledov lahko preberemo 10 tez oziroma zahtev Manifesta za odlično javno šolo, ki je nastal kot posledica javnih tribun v organizaciji Ministrstva za šolstvo. V nadaljevanju bom ocenil dve. 1. Sedma zahteva Manifesta se glasi takole: Hočemo šolo brez ocenjevanja. Šola mora spodbujati učenca...

“Ne pričaj po krivem!” Osma božja zapoved “Resnica je precenjena” Paul Westerberg Umberto Eco nas v svojem članku Reflections on War (Razmislek o vojni) opozarja, da je glavna dolžnost intelektualca to, da kritizira svoje intelektualne sopotnike. Vlado Miheljak mu v Mladini pritrjuje s tem, ko trdi, da se liberalnega...

Najprej o politiki. Prva stvar, na katero želim opozoriti, so ravni politike oziroma ravni političnega. Tako lahko ločimo politiko na visoki ravni in (nemara) politiko, ki se odvija na lokalni ravni, politiko, ki zadeva slehernika. Verjamem, da je ta ločitev nejasna, zato jo bom poskusil dodatno opredeliti. Če kaj,...

Pred kratkim sem na tem mestu že pisal o posebni priložnosti, s pomočjo katere najširša javnost znova odkriva pomen in težo moralnega ravnanja kot takega v družbeni sferi. Govorim o finančnem zlomu in gospodarski krizi, ki sta zavladala globalno. Za izvirni greh je bila promptno osumljena morala – kar...

Govor o »levici« in »desnici« je del vsakdanjega govora, ne le govora o političnih strankah in drugih političnih figurah, temveč tudi o osebnih prepričanjih posameznikov. Vendar pa se nam vse pogosteje zastavlja vprašanje, ali je pojma »levice« in »desnice« še mogoče smiselno in dosledno uporabljati. Najprej poglejmo dva predikata,...

Danes je politika predvsem sistem organiziranih interesov, vnaprej predvidenih birokratskih strukturiranih dejavnosti, organiziranih in diskurzivno konceptualiziranih možnosti. Beller označuje te diskurze pojavnosti kot izpraznjene, zaprašene z abstraktizacijo, praznimi frazami in zrenji v »neotipljivo« prihodnost. Ustvarjanje socialnega miru se vzpostavlja skozi različne pristope, če ne drugače tudi skozi t. i....

Marginalizacija se lahko dogaja tudi v obliki izključevanja določenih aspektov življenja večine. Na ta način je danes izključeno ne-materialno delo, ki v kognitivnem kapitalizmu sicer predstavlja izhodišče za ustvarjanje presežne vrednosti, vendar pa večinoma ostaja neprepoznano in nenagrajeno. V preteklih dveh stoletjih je bilo smiselno govoriti ločeno o produktivnem...

Če se peljete skozi naselja v naši državi, boste opazili, kako so si v zadnjih petih, desetih letih postala podobna. Ob vstopih in izstopih iz krajev vas bodo pozdravljali neskončni metri diskontnih škatel, okrašenih s kičastimi logotipi. Zdi se, da je na delu neka uniformizacija. Toda uniformizacija se ne...

Mojca Planšak je magistra primerjalnega študija idej in kultur in pomočnica direktorja pri Maski v Ljubljani. V letih 2003–2005 je bila odgovorna urednica Mariborskega radia študent – Marš. Zdi se, da od takrat ne more iz svoje kože, saj skupnostne medije raziskuje po dolgem in počez. Je tudi ustanoviteljica...

Živimo v »dobi tolerance«, a skoraj polovica evropskega prebivalstva ima še vedno negativno mnenje o marginaliziranih skupinah in uporablja ksenofobično ter rasistično retoriko. Tako je na mestu premislek o popolni svobodi govora kot neodtujljivi pravici, ki se v primerih sovražne in diskriminatorne nastrojenosti govorca izkaže za grobo kršenje človekovih...

»Morda je to njeno največje delo doslej. Seveda se šalim, vendar je ta njena gesta vsega spoštovanja in ovacij vredna. Marijan Zlobec je najbolj tečen slovenski novinar, obseden s samim sabo in svetovno krivico, ki se mu godi. Včeraj pa mu je Svetlana primazala eno, lahko rečem, v imenu...

»In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« Jn 8,32 “Ne bomo plačali za vašo krizo” Slogan protestnikov ob prvomajskih demonstracijah po svetu Vaclav Havel nas v svojem slavnem eseju »Živeti resnico: Moč brezmočnih« poziva, da prenehamo živeti v laži in začnemo živeti resnico. Havel je te besede zapisal kot disident v boju...

Zgodba, ki mi je dala misliti, do kakšnih razsežnosti seže človeška paranoja, se je pričela v Grčiji. Državo vedno znova zaznamujejo raznorazni pretresi, demonstracije, napadi ter ugrabitve. In tako sem se nehote in nevede znašla v situaciji, ki mi je pokazala še en obraz strahu ter kako krhka je...

V januarski številki Katedre sem navedel naslednje Marxove besede: »Delo proizvaja prečudne stvari za bogatine, toda za delavca proizvaja pomanjkanje. Proizvaja palače, toda za delavce brloge. Proizvaja lepoto, toda za delavca pohabljenost. Proizvaja duha, toda za delavca proizvaja bebavost, kretenstvo.« Kaj hoče Marx reči? Ali to, da so...

Zaresova grožnja z izstopom iz vlade je pokazala na programsko zadrego vlade. Na dlani je nujnost podržavljenja podjetij, ki jih dušijo menedžerski prevzemi. Nekateri člani vlade pa še kar blejajo neoliberalne floskule o nevmešavanju države v gospodarstvo. Kdor nima dovolj drznosti in ekonomskega znanja za radikalno mišljenje, danes ne...

»Želim povedati, da je kapitalistična ekonomija napačna ekonomija. Zdaj želijo reformirati svoj sistem, torej prav tega, ki je povzročil krizo. Želim reči, da imamo opraviti z moralno krizo in ne s krizo financ. Tisto, kar potrebujemo, je nov finančni sistem, utemeljen na pravičnosti. Dejanski ekonomski sistem.« Kdo je avtor...

»Amerika je napaka, velikanska napaka. Amerika je najbolj grandiozen eksperiment, ki ga je svet kadarkoli videl, a bojim se, da ne bo uspel.« Sigmund Freud »Lepa, o lepa bo smrt Evrope; kakor razkošna kraljica v zlatu legla bo v krsto temnih stoletj, tiho bo umrla, kot bi zaprla stara...

Samouresničevanje za sodobnega človeka ne predstavlja več le pravice, temveč postaja moralna obveza. Samouresničevanje nam ponujajo/zapovedujejo delodajalci, šole, proizvodi, kultura. Toda gonja za samouresničenjem povečuje našo dovzetnost za manipulacijo; gre za znani paradoks svobodnega sužnja. Zelo zaželeno, že skoraj nujno je zato, da si podrobneje pogledamo in se zamislimo...

Bližajo se evropske volitve. Številne organizacije začenjajo s političnimi in informacijskimi kampanjami. Na drugi strani pa med ljudmi opažamo trend nezanimanja za »visoko« politiko in konvencionalno politično participacijo. Na tem mestu se je smiselno vprašati, kaj tako stanje pomeni za demokracijo, zakaj je do takega stanja prišlo in ali...

V sredo 13. 5. 2009 ob 19h v dvorani Gustaf Ali je rešitev izraelsko palestinskega konflikta res tako komplicirana? Po mnenju predavatelja številni miti, ki so pogosto medijsko skonstruirani, zamegljujejo jedro konflikta in s tem tudi njegovo rešitev. Meddržavno sodišče v Haagu je namreč leta 2004 nesporno odločilo, da...

Lahko v dobi krize, ko se sistem, za katerega smo verjeli, da bo trajal večno in nam prinesel raj na Zemlji, sesuva kot hišica iz kart, najdemo razlog za upanje in kje ga lahko iščemo? Preden pa odgovorim na to vprašanje, je morda dobro, da z nekaj primeri orišem...

Večina med vami se verjetno rada spominja šolskih dni: osnovne in srednje šole. Učitelji, prigode, vragolije. Večinoma so spomini neboleči. Če si zavrtite fotografije iz tistega časa, ne morete za nikogar reči: ah, kdo bi si mislil, da bo nekega dne prišel v šolo z orožjem in ustrelil 15...

…je naslov članka, ki ga je v letošnji januarski Katedri objavil Andrej Adam, izražajoč zaskrbljenost glede razvoja našega, to je slovenskega šolskega sistema in posledično tudi glede tega, kako in koliko bodo bodoče generacije usposobljene aktivno živeti demokracijo (kar koli naj bi ta izraz že pomenil). Avtor članka pač...

V Katedri zaradi njene zgodovine in profila izdajatelja v veliki meri nastopajo študentke in študenti. Kot pisci in bralci. Mnogi med njimi so filozofinje in filozofi, kar je vzpodbudno. Na tem mestu smo že pisali, da nekateri politiki takih ne marajo. Svojo averzijo so najprej odkrivali ob Slavoju Žižku,...

Zdi se, da se smešne zdrahe okoli slovensko-hrvaške meje ne bodo končale. In zakaj bi tudi se: pomislite na vse politične elite, odstavljence, odvetnike, lokalne politikante z boljo v srcu, solzave kričače, prisegajoče na domovinsko vzgojo in druge zaprašene literarne heroje, ki bi brez teh zdrah izgubili svoje mokre...

Kako jo je odnesel Borut Pahor po kratki terapevtski seansi na korespondenčnem kavču? Se (mu) je stanje kaj izboljšalo? Zdi se, da psihiater Slavko Ziherl ni preveč srečen. Pacient se je uprl obravnavi in ponovil, da je s svojim stanjem kar zadovoljen, ocenjuje ga celo kot odlično. Ne misli...

Je Slovenija danes kaj bolj sproščena, kot je bila nekaj let nazaj? Tako so nedavno  spraševali mnogi, predvsem nadebudni novinarji. Dilema je preprosto abotna, ker ne vemo, kaj je sproščenost, in ker ne vemo, kako bi jo merili. Kot ujetnike nas vodi v osrčje ideološkega diskurza in mnogoterih zlorab...

Beseda idiot izhaja iz grščine in pomeni privatnega državljana, posameznika, ki je zavračal udejstvovanje v političnem življenju. To zavračanje je bilo dojeto kot nečastno in nevredno svobodnih državljanov, katerih moralna dolžnost je bilo aktivno politično življenje. Danes pa je situacija obrnjena, idioti so tisti, ki se jim še ljubi...

»Lastniki kapitala in poslovneži bodo vplivali na delavce in stimulirali njihovo potrebo po kupovanju njihovih dragih proizvodov: stanovanj, hiš in tehnologije, z najemanjem dragih hipotekarnih kreditov, do nivoja nevzdržnosti. Na koncu bodo ti neporavnani krediti povzročili bankrot bank, katere bodo morale biti nacionalizirane, država pa bo nato odšla po...

Nedavno (24. 12. 2008) je dr. Spomenka Hribar v Mladininem intervjuju dejala: »Šokirana sem bila, ko sem zvedela, da Vegradovi delavci spijo v zabojnikih. Odgovornost države je, da sprejme takšne zakone, da takšno izkoriščanje onemogoči. To je sramota za slehernega med nami. V zavest države, v našo zavest...

Na tem mestu smo maja lani že pisali o zdravniških plačah, ali bolje rečeno o upravičenosti zahtev po njihovem zviševanju. Govorimo o lanskih stavkovnih zahtevah zdravnikov, ki so se za njih končale uspešno, pravzaprav kar z občutnim povišanjem. Takrat smo namignili, da zdravnikom pri takih zahtevah manjka etičnega občutka...

»Ne glejte TV novic – zavest se rojeva na ulicah« se glasi eno izmed gesel množičnih demonstracij v Grčiji. 6. decembra 2008 je policija v središču Aten brutalno ubila 15 let starega fanta Aleksandrosa. Kar je sledilo, se zgodi bolj poredko, več tednov trajajoče demonstracije, pravzaprav kar vstaja, ki...

Misliti prihodnost ni enostavna naloga, sploh če imamo za razmislek na voljo le nejasne pojme in kopico meglenih idej. Kljub temu se zdi, da je v primeru, ko se uveljavljeni pojmi izkažejo za neustrezne in stare teorije več niso zmožne razlagati sveta, v katerem živimo, razumno poskušati poiskati nove...

Will Kymlicka v članku Vzgoja za državljanstvo (slov. prevod je nedavno izšel v reviji Vzgoja in izobraževanje) pravi, da sta zdravje in trdnost moderne demokracije odvisna od lastnosti in drž njenih državljanov: »od njihove želje sodelovati v političnem procesu, da bi tako prispevali k javnemu dobremu in vzdrževali odgovornost...

Na spletni strani (http://www.ruleless.com/portal/faq.php) to je na strani posvečeni anarhizmu lahko preberemo, da anarhija ni nekakšen mračni kaos – kakor si to pogosto predstavljamo – temveč preprosto družba »brez oblasti in vseh oblik prisile, ki temelji na pravici, enakosti in medsebojnem sodelovanju svobodnih posameznikov.« Posamezniki v anarhistični skupnosti so...

Razumnost in kritično mišljenje v sodobnih liberalnih demokracijah predstavljata vrednoto. Oboje štejemo med najpomembnejše vrednote in ko ta pojma prestavimo v šolo, postaneta ideala – učiteljeva zaveza, da bo poskušal izobraziti kritično misleče (razumne) posameznike. To je pomembno tako samo po sebi kot zaradi številnih koristnih posledic. Ko rečemo,...