Andrej Adam

Predmet, s katerim se ukvarjata humanistika in družboslovje, so trendi. Trend, na primer, je širjenje kapitalističnega trga. To ni le geografsko, širi se tudi v zavesti ljudi in v njihovih dejanjih. O tem se lahko prepričamo v času informativnih dni na šolah, ko se učitelji spremenijo v nasmejane propagandne...

Pozornost dobršnega dela svetovne javnosti je usmerjena v Francijo. Ljudje tam protestirajo. Zahtevajo predsednikov odstop, nasproti libertarni politiki, zoper katero protestirajo, postavljajo zmerno socialistično naravnan program. Na primer: minimalna plača naj bo 1300 evrov, maksimalna pa 15.000 evrov, kdor ima več, naj plača višji davek; prepoved selitve proizvodnje v...

Tudi v naši družbi se vsake toliko zastavi vprašanje dobre družbe. Morda zaradi volitev ali kakšnih drugih okoliščin. Vprašanje se po eni strani nanaša na družbeno pravičnost, po drugi strani na vprašanje svobode in le malokdo ne želi živeti v pravični družbi ali biti svoboden. Kljub temu nam v...

Pred dvesto leti, 5. maja 1818, se je rodil Karl Marx. Ob zaključku srednje šole je v maturitetnem eseju zapisal: “Če kdo dela le zase, lahko pač postane znamenit učenjak, velik modrec, odličen pesnik, toda nikoli popoln, resnično velik človek.” Marx je v življenju napisal še veliko, toda nikoli...

Zgornji naslov je prevzet po tretjem delu dokumentarne serije Stoletje jaza, ki jo je leta 2002 za BBC posnel Adam Curtis. Tukaj ne bom povzemal celote, osredotočil se bom le na idejo spreminjanja samega sebe, na samoaktualizacijo, ki je, med drugim, tematizirana v dokumentarcu. Preidimo k filmu. V nadaljevanju...

Četrti posvet o statusu filozofije v šoli Enodnevni posvet je bil posvečen vprašanju statusa učitelja filozofije: kaj tvori dobrega učitelja, v čem se kaže njegova kompetenca in kvaliteta? Je morda takšno vprašanje zastavljeno napačno in razprava o dobrem učitelju ni zvedljiva na nek konkretni opis lastnosti? Na kakšne težave...

V slovenskih osnovnih in srednjih šolah že peto leto poteka projekt finančnega opismenjevanja mladih. Doslej se je v projekt vključilo že več kot 200 učiteljev z nalogo, da na šoli, kjer delajo, bodisi ustanovijo krožek z imenom Mladi in denar bodisi te vsebine prenašajo na mlade v okviru šolskih...

Medtem, ko je večina učiteljev počitnikovala, so oblastniki in sindikalisti staknili glave in sprejeli Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Dopolnitev se nanaša na delovni čas učiteljev in je posledica ugotovitve Računskega sodišča RS, da je delovna obveznost učiteljev v osnovnih šolah...

Knjig, ki so izšle v zadnjem času, je veliko. Učiteljem, zlasti tistim, ki se hlastno lotevajo spreminjanja učnih načrtov, ki namesto znanja poudarjajo motiviranje in proces, ki se zavzemajo za personalizirano poučevanje, podpirajo vsakršno projektno delo, navijajo za podjetništvo, učenje učenja in druga ideološka gesla, ker pač, kot nenehno...

Vsake toliko časa kakšno dogajanje v šolstvu razburi širšo javnost. Nedavno je javnost razburil naslov razpravljalnega eseja na maturi pri slovenščini. Glasil se je Samomor kot izstop iz kolesja sistema. Glas širše javnosti je voljno pograbil stališče, da je ta naslov poniževalen za mlade, za nameček pa naj mladi...

Tema prispevka je opredelitev pogojev za nastanek nihilizma. Vodič do razumevanja teh pogojev je lahko Kosovel. V programskem tekstu Uvodne besede – gre za uvod v drugi letnik Mladine (1925) – sprašuje takole: »Zakaj grmijo taki plazovi obupa na nas? Zakaj omahuje naš korak trikrat na dan? Zakaj tone...

Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru je pripravil posvet z naslovom »Nihilizem med mladimi – kakšno zdravilo ponuja filozofija?« Na posvetu so s prispevki sodelovali: Tomaž Grušovnik: Prisila potrošniškega smisla in filozofija (na posnetku od 5 minute in 40 sekund naprej) Boris Vezjak: Epistemološki nihilizem in odnos do...

Razsvetljenska vizija vzgoje Franca Sušnika Na Gimnaziji Ravne na Koroškem smo v sklopu priprav na eno izmed preteklih šolskih let razpravljali o Pripravi za šolsko leto 1955/1956 ustanovitelja in prvega ravnatelja te šole dr. Franca Sušnika. Iz priprave je mogoče razbrati, da se je soočal s problematiko učnih načrtov,...

Doktorska disertacija V nalogi Problemi poučevanja filozofije v gimnaziji najprej utemeljujemo, da je vodenje filozofskega dialoga pri pouku filozofije najboljša metoda poučevanja filozofije. Tako lahko najbolj upravičeno upamo, da bomo vzgojili avtonomne, kritično razmišljajoče osebe, ki se v šoli ne pripravljajo za vnaprej določene družbene vloge. Nato razvijemo trditev,...

Predstavljajmo si kraj, kjer ljudje niso navijači lokalno-globalnih zvezd, temveč so gospodarji svoje usode. To pomeni, da sami pišejo pravila lastnega življenja. To pomeni, ker jih je pač več, da se o pravilih dogovarjajo, da sodelujejo – da znajo sodelovati in so torej zreli. Kako bi se zreli ljudje...

Najprej razložimo naslovno misel, predvsem besedno zvezo razredni boj. Zdi se, da je govor o razrednem boju anahronizem, uporabljanje pojmovnega aparata, ki ga je spreminjanje družbe v zadnjih trideset in več letih zavrglo. Predstavljajte si znanstveno fantastično okolje, kjer boks ni navaden borilni šport, v katerem si dokončno poražen,...

V članku poskušamo razumeti dvoje: (1) najprej na splošno, kako v dobi »človeškega kapitala« poteka neoliberalni napad na šolo, in nato (2), kakšno obliko je ta napad dobil pri nas. Danes lahko v vseh razvitih kapitalističnih državah opazujemo podrejanje šole ekonomiji, a medtem ko se v nekaterih najbolj razvitih...

Gledanje filma pri pouku filozofije je lahko izjemno plodno, vendar zahteva skrbno nadgradnjo, tj. pripravo z natančno premišljenimi cilji. Smisel uporabe filma vidim v tem, da daje dijakom možnost za samostojno analizo danega problema, s tem pa tudi pot do jasnejšega razumevanja obravnavane snovi. Ko razmišljamo o epistemoloških problemih,...

Razcep teorije in prakse Delo kritičnih racionalistov, številnih avtorjev iz gibanja za kritično mišljenje in naših reformatorjev pouka v imenu kritičnega mišljenja ima veliko vrednost. Kljub temu ga moramo izpostaviti kritiki, predvsem zato, ker je pretežno teoretski. Dejanski rezultati – kar zadeva poučevanje kritičnega mišljenja – so neznatni. Kritičnih...

»Poučevanje uspešno, ko ne prenaša le informacij, temveč sooblikuje ljudi, ki se zavedajo nevednosti, meja naših zmožnosti ali celo neraziskanosti teh meja. Rezultat takšnega poučevanja naj bi bili ljudje, ki niso dogmatični, avtoritarni, nestrpni, ksenofobni, homofobni, temveč nasprotno: odprti, strpni, rado-vedni, blagi in stanovitni – v pomenu vztrajnega...

Narobe svet Razmislek o prostovoljnem delu začnimo s samim dejanjem poimenovanja nekega dela kot prostovoljnega in tistih, ki to delo opravljajo, kot prostovoljcev. Pomislite, še pred desetimi leti bi bilo sodelovanje v kakšnem društvu ali krožku nesmiselno poimenovati prostovoljno delo, pravzaprav bi ga bilo sploh smešno imenovati delo. Poimenovanje...

Kako ohranjati radovednost, zagnanost, slo po znanju in zagrizenost Delo učiteljev je med drugim tudi prenašanje vednosti, plod truda prejšnjih generacij. V tem oziru je poučevanje uspešno, kadar učenci, ki sprva ne vedo, slednjič nekaj vedo. Toda, kdaj lahko trdimo, da učenci in mi vsi posedujemo vednost? Vednost je...

»Družbeno okolje, v katerem “služenje kruha” – pri čemer človek živi zgolj zato, da služi denar, in to v kakršnihkoli okoliščinah ali v kakršnemkoli stanju – vlada samemu življenju, je v svojem bistvu patološko.« Peter Wilberg Bralec knjige Bolezen je zdravilo, iz katere je prepisana misel v naslovu, si...

Thomas Piketty se v svetovni uspešnici Kapital v 21. stoletju kakor tudi v knjižici Ekonomija neenakosti ubada z družbenimi razlikami, zlasti s skrajno neenako porazdelitvijo bogastva. V uvodu v Kapital, v katerem predstavlja ključne izsledke knjige, pravi, da sta za bistveno zmanjšanje neenakosti v prvi polovici 20. stoletja najprej...

»Moja teza je,« pravi Polanyi v knjigi Velika preobrazba, »da je ideja trga, ki se sam regulira, skrajno utopična. Taka institucija ne bi mogla dolgo obstajati, ne da bi razkrojila človeško in naravno substanco družbe; fizično bi uničila človeka in njegovo okolje spremenila v divjino.« Zakaj trg uničuje človeka...

Svetovni dan filozofije 2015 V sodelovanju z Nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom smo v četrtek, 19. novembra 2015 v Cankarjevem domu v Ljubljani obeležili Unescov Svetovni dan filozofije, ki je letos nosil naslov: »Nevedni učitelj, sokratski učitelj«. O temi so v razpravi razmišljali filozofi različnih smeri...

V času krize kar naprej poslušamo, da je kriza priložnost, pri čemer povezava besed priložnost in kriza nosi veliko pomenov. Tako poslušamo o zgodbah o uspehu, katerih vzrok je bil predhoden krizni trenutek. Na primer: nekdo je izgubil službo, svet se mu je za nekaj trenutkov sesul ali spremenil...

Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru je v petek, 9. januarja 2015 pripravil simpozij in strokovni posvet z naslovom »Poučevanje filozofije danes«. Program: Uvodni nagovor in Marjan Šimenc: Filozofija v šoli 20 let pozneje Rudi Kotnik: Pojmovna mreža pri pouku in na maturi Alenka Hladnik: Po kateri poti...

Svetovni dan filozofije 2014 V sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom, smo 20. novembra 2014 v Cankarjevem domu v Ljubljani obeležili Unescov Svetovni dan filozofije, ki je letos nosil naslov: »Orientacija v življenju, orientacija v mišljenju«. O postavljeni temi so v razpravi razmišljali filozofi...

Prodane duše IV V dozdajšnjih treh zapisih smo videli, kako Vrednost formira subjekte že na najbolj osnovni ravni organiziranja produkcije, nato na ravni ponotranjenja pravnih razmerij in slednjič na ravni kategorialnega aparata v šolskem prostoru. Sklenili smo z ugotovitvijo, da je tudi spremembo dominantnega šolskega diskurza (šolske ideologije) treba...

Prodane duše III Zadnjič smo si ogledali, kako se v kapitalističnem produkcijskem procesu s posredovanjem forme D – B – D´ oblikujejo zavesti (»duše«) na najbolj osnovni, nepričakovani ravni. Končali smo z Althusserjevimi besedami, da so posamezniki vedno že interpelirani v subjekte. Danes si bomo nekoliko podrobneje ogledali Althusserjevo...

Prodane duše II V besedilu v prejšnjih ŠR smo videli, da je neoliberalizem vzniknil kot poskus obnove razredne moči kapitalističnega razreda v trenutku, ko je bil privilegiran položaj tega razreda postavljen pod vprašaj, ko so dobički drastično padli, ko se je – vsaj na Zahodu – družbena enakost povečevala...

Kaj vse prinaša zmaga kapitala Nedavno predlagani Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gimnazijah je značilen izdelek zdajšnje nerazsvetljene dobe, ki ji ne vladata človeška pamet ali volja, temveč diktatura kapitala. Odkrito podrejanje logiki kapitala je morda celo ključna novost predloga Zakona. Pri tem – to se zdi...

Cirkus, cirkus! Pridejo in grejo. Ustanavljajo se in razpuščajo: stranke za politike, zmeraj iste politike z zmeraj isto politiko. In če že kakšen politik gre, politika ostane: politika varčevanja, privatiziranja, povzdigovanja menedžerske avtonomije, politika klanjanja finančnim trgom, klanjanja močnim, politika vodenih oči in blagih smehljajev, pokroviteljskih trepljanj, zadolženosti, politika...

Kapitalistična ideologija v šoli Če gledamo na gimnazijski program v luči priprave na univerzo in produciranja svobodne osebnosti z obširno splošno izobrazbo, tedaj problemi, našteti v prejšnjem mojem prispevku, objavljenem v ŠR št. 17, str. 3 (8. 11. 2013), niti niso problemi. Najprej glede znanja. To je preprosto razdeljeno...

Kapitalistična ideologija v šoli Po Beli knjigi je »za razumevanje današnjega stanja pomemben poskus sprememb gimnazijskega programa v letu 2006. Delovna skupina Komisija za pripravo koncepta nadaljnjega razvoja gimnazijskega programa in umeščenosti splošne izobrazbe v srednješolske programe je pripravila predlog reforme. Predlog je obsegal delitev gimnazijskega programa na jedrni...

Na našem prvem jesenskem srečanju iz cikla predavanj »Delo – kapital – komunizem«, je pod naslovom »Kosovelov socializem«, predaval Andrej Adam. Leta 1925 je Srečko Kosovel na prvih dveh straneh Mladine, ki jo je tedaj prevzel s krogom svojih prijateljev, zapisal naslednje programske besede: »Ne bomo se ozirali na...

O politiki elit in politiki vstajnikov. Obogateno z nekaj verzi iz Integralov Velika lastnina ni monolitni blok, temveč se – vsaj danes – cepi na finančni in nefinančni kapital, pri čemer finančni zmaguje. Slika sicer ni črno-bela, toda zadolževanje, varčevanje, dokapitalizacije bank, razprodaja javne lastnine, strah pred ocenami bonitetnih...

Z bližanjem konca šolskega leta, ko se na tisoče državljanov meketajoče pase po slikovitih turističnih katalogih in se ni za nobeno ceno pripravljeno osvoboditi te svobode, se zdi prav preudariti, kaj se dogaja s šolo v sedanjem kontekstu, kakšna je njena vloga. Ne bi se lotil tega razmisleka, ampak...

(delni izpiski) UVOD Šola doživlja krizo. Razsvetljenska ideja emancipacije z znanjem postaja v razmerah tržne kulture nepotreben mit, [nekdanja ideološka zasnova šole postaja celo ovira. S tega vidika je mogoče krizo šole dojeti kot spor dveh zasnov, dveh ideoloških utemeljitev šole,...

Kdo se ne spomni filmskih prizorov, kjer ta ali oni shylockovsko-mafijsko-posojilodajalski tip izsiljuje zablodelega in zadolženega državljana, naj mu vrne dolg do naslednjega dne, sicer bo izgubil del telesa, družinskega člana? Pravzaprav posojilodajalci v takšnih trenutkih preko svojih mračnih izterjevalcev dolg vselej še nekoliko zvišajo, rok za odplačilo pa...

V predhodnih razkrivanjih kapitalistične ideologije v šoli smo si ogledali Smithov in Friedmanov zagovor šolskega trga. Oba dopuščata zgolj minimalno javno subvencioniranje šolstva (osnovnega) in oba zagovarjata svobodo uporabnikov šolskih storitev, da za svoje otroke izbirajo šole po svoji meri. Z vidika etike sta oba utilitarista, kar pomeni, da...

Pri razkrivanju kapitalistične ideologije v šoli, se je vredno ustaviti pri A. Smithu in njegovih argumentih, zakaj bi morali organizacijo vzgoje in izobraževanja v veliki meri prepustiti trgu. Smithovi argumenti so utilitaristični, kar pomeni, da bi morali vse ukrepe usmerjati glede na pričakovano največje dobro za družbo in Smith...

V preteklem šolskem letu sem se na teh straneh ukvarjal z nekaterimi na videz majhnimi in nepomembnimi ukrepi v slovenskem šolstvu in poskušal pokazati, da v resnici niso tako majhni, da še kako prispevajo k preoblikovanju šole v neželeno smer. Letos želim kolege učitelje opozoriti na splošnejši diskurz, ki...

Gospodarski humanizem »V zadnjih časih govorijo mnogo o tem, kako propada Evropa,« je dejal Srečko Kosovel v predavanju Umetnost in proletarec (Srečko Kosovel: Zbrano delo, Tretja knjiga (Prvi del); DZS; Ljubljana 1977), ki ga je imel v Zagorju februarja 1926. Predavanje je bilo del dejavnosti Dramatično–literarnega krožka, katerega član...

Glas ljudstev se širi, na ulice prihajajo vedno novi posamezniki, ki so jih vladajoči ekonomski odnosi pahnili v brezizhodno bedo. Pri nas, po svetu iz dneva v dan, vsak dan, vrstenje vstaj. Toliko jih je, da mediji o vseh niti ne poročajo več. Glas ljudstev se širi, na ulice...

Ena izmed osnovnih političnih težav neoliberalne države, na katero opozori Harvey v Kratki zgodovini neoliberalizma, je nasprotje med odtujenim, koristoljubnim individualizmom in željo po kolektivnem življenju. Neoliberalna država to rešuje z dirigirano svobodno izbiro. Posamezniki so spodbujeni k svobodni potrošnji, kjer ne izbirajo le med neskončnimi proizvodi, temveč med...

V vstajniških dneh prihaja do jasnega izraza struktura neoliberalnega gospostva. Vstajniška pot, ki ima prav v teh dneh precejšnje, čeravno ne nerešljive težave z iskanjem sebi primerne oblike ideologije in organizacije, je posuta z mnogimi ovirami. Ena največjih, ki bi jo bilo treba obiti, je kulturni boj. Kulturni boj...

Nekaj odlomkov iz Kosovelovega predavanja »Kriza«, v Ljubljani, novembra 1925 »Vse torej čaka umetnika. Umetnik prihaja na majhnem osličku, ki noče naprej. (No, ta osliček ima prav.) Pa ga umetnik razjaha in izpregovori: »Preslavno občinstvo šentflorjansko! Veliko sem hodil po svetu, veliko sem čul o vas. Čul sem,...

Zakona o slovenskem državnem holdingu in o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki sta vstopila v veljavo tik pred iztekom leta 2012 gre razumeti kot novoletno voščilo kapitalskim elitam. Zakona se zdita kot taborniški zastavici, s katerimi lokalna kompradorska buržoazija maha nadrejenim v belem svetu: poglejte, naloga opravljena! Upajmo,...

Četrta mariborska vstaja je potekala in minila veličastno. Obstaja nekaj momentov, ki jih velja izpostaviti in posnemati. Dosedanje vstaje (tiste do četrte), so bile izraz obče volje ljudstva, ljudje so prišli na trge in ulice, prišli so zastaviti telesa, toda telesa niso prišla do besede. Telesa so vpila slogane,...

Kaj je osnovno sporočilo vstaj, ki so se začele v Mariboru in se nato razširile po vsej Sloveniji? Kaj je osnovno sporočilo nizke udeležbe na volitvah? Kaj je osnovno sporočilo gesel, kot je »Bolje Pizza kot desnica al´ levica«? Zdi se, da ljudstvo več ne verjame v svet. Kot...

Četrtek, 22. novembra, ob 18h, v Kulturnem centru Pekarna (Ob železnici 16) V četrtek, 22.11.2012, ob 18h vas vabimo na predavanje Andreja Adama z naslovom »Odtujitev«. S pomočjo filma »Cube« (1997) bomo preverili aktualnost Marxovega pojma odtujitve kot načina bivanja v kapitalističnem produkcijskem sistemu. Andrej Adam je profesor filozofije,...

Mladi, kritična misel in izobraževanje V sredo, 21. 11. 2012, ob 15:00 vas vljudno vabimo na javno tribuno z naslovom »Kdo se boji utemeljenega dvoma? Mladi, kritična misel in izobraževanje«, ki bo potekala v konferenčni dvorani Centra alternativne in avtonomne produkcije – CAAP, na Valvasorjevi 42 v Mariboru. Javna...

I. O denarju Film Money fix (Obvladani denar), ki ga je režiral Alan Rosenblith, nam poskuša dopovedati, da je temeljna oblika monetarnega sistema povezana z našo držo do sveta in drugih ljudi, da oblika denarja pogojuje naše družbene odnose. Rečeno drugače, številne druge ljudi dojemamo kot tekmece, se pred...

Delo sezonskih delavcev, ki so pripravljeni garati v Sloveniji za pičle 3€ na uro, skriva v sebi pritožbo ponudnikov dela, »da ne dobe za nakup v zadostnem številu in v vsakem času proste delovne sile, četudi imajo denar (Marx, Kapital II, 1967, 41).« Vzrok za pomanjkanje delavne sile je...

Živimo v času, katerega ključna značilnost ni v tem, da je katerokoli delovno silo mogoče kupiti, ampak v tem, da se sleherna delovna sila pojavlja kot blago, tudi delovna sila javnih uslužbencev. V kakšnem smislu se delo javnih uslužbencev pojavlja, spreminja v blago? Zgolj pod pogojem, da se država,...