Zofijini ljubimci

Društvo za razvoj humanistike

13. 9. 2016 Kotiček

Rekviem za ameriške sanje

Requiem for the American Dream, 2015, Peter D. Hutchison, Kelly Nyks, Jared P. Scott Prirejeni transkript: Noam Chomsky velja za najbolj vplivnega intelektualca našega časa. To so njegovi zadnji daljši dokumentirani intervjuji, posneti v razponu štirih let. V času velike ekonomske krize, ki se je še lahko spominjam, je bil velik del moje družine nezaposlen…

več
noam-chomsky

Aktualno branje

16. 9. 2016 Obvestila

Okrožnica za september 2016

Smo sredi priprav na letošnji »Dan filozofije« (17. november), ki ga, kot že rečeno, želimo izkoristiti za zastavek širše in trajnejše popularizacije filozofije v javnem življenju. V ta namen smo odprli skupino Filozofija za otroke na socialnem omrežju Facebook, k sodelovanju povabili mrežo UNESCO šol in druge izobraževalne institucije...
več
30. 8. 2016 Kotiček

All Watched Over by Machines of Loving Grace, 3. del

Avtor:
Opica v stroju in stroj v opici All Watched Over by Machines of Loving Grace (Adam Curtis, 2011) To je zgodba o vzponu strojev in zakaj nihče več ne verjame, da je mogoče svet spremeniti na bolje. Kako smo se odločili, da smo tudi sami samo stroji, igrali videoigre...
več
19. 8. 2016 Obvestila

Okrožnica za avgust 2016

Letošnji »Dan filozofije« (17. november) želimo izkoristiti za zastavek širše in trajnejše popularizacije filozofije v javnem življenju. V sklopu skupine Filozofija za otroke na socialnem omrežju Facebook smo objavili dopis, ki smo ga v prvi vrsti pripravili za mrežo UNESCO šol, samo vabilo pa velja prav vsem izobraževalnim institucijam...
več
8. 8. 2016 Zofija v medijih

Divje posplošitve bodo vsem skupaj v pogubo

Z mariborskim filozofom dr. Friderikom Klampferjem o tem, kako oznaka novega terorizma pravzaprav sploh ne ustreza definiciji terorizma Filozof dr. Friderik Klampfer je izredni profesor na oddelku za filozofijo mariborske Filozofske fakultete, avtor več knjig, predvsem o etiki, član mariborsko-ptujske iniciative Zofijini ljubimci, ustanovljene pred desetimi leti, ki si...
več
20. 7. 2016 Obvestila

Okrožnica za julij 2016

Primož Krašovec v Andragoških spoznanjih zapiše: »Prevladujoča oblika subjektivnosti v neoliberalizmu je osiromašeni vitalizem, ki se prepušča tej simulaciji življenja, v kateri je vse, kar nam preostane, iskanje sreče, notranje izpolnitve in osebnostne rasti, kar hkrati pomeni preseganje drže zavračanja in negativne miselnosti ter učenje drže prejemanja in pozitivne...
več
19. 7. 2016 Filmsko

Film kot pomoč pri pouku filozofije

Avtor:
Gledanje filma pri pouku filozofije je lahko izjemno plodno, vendar zahteva skrbno nadgradnjo, tj. pripravo z natančno premišljenimi cilji. Smisel uporabe filma vidim v tem, da daje dijakom možnost za samostojno analizo danega problema, s tem pa tudi pot do jasnejšega razumevanja obravnavane snovi. Ko razmišljamo o epistemoloških problemih,...
več

Doma in po svetu

    Poziv k ukrepom na Univerzi v Mariboru

    Avtor:
    Že februarja letos je bila med zaposlenimi na rektoratu Univerze v Mariboru izvedena anketa, v kateri je skoraj polovica vprašanih poročala o mobingu, spolnem nadlegovanju, ustrahovanju, šikaniranju, obračunavanju s sodelavci in sodelavkami, prostaškem govorjenju in obnašanju ter klientelizmu. Poročilo o anketi so že po nekaj urah umaknili s spleta...
    več

    Vlasta Jalušič, sociologinja: Kmalu bomo vsi “Eichmannovi otroci”

    Leta 1991 je skupina neodvisnih intelektualcev in intelektualk, mnogi so izhajali iz civilnodružbenih gibanj v 80. letih, ustanovila Mirovni inštitut, ki se je izkazal kot ustanova, ki je znala akademsko perspektivo povezovati s konkretno socialno in politično angažiranostjo. Se pravi, tako kot so pisali študije in knjige, so se...
    več

    Dr. Cvetka Hedžet Toth: Človeštvo je podivjalo

    Bila bi odlična pridigarka. Predava strastno in navdihujoče, celo buditeljsko, vendar ne želi dajati receptov. Izhaja z Razkrižja, živi v Ljubljani in je redna profesorica na ljubljanski Filozofski fakulteti, je podpredsednica društva visokošolskih profesorjev, predava in strokovno sodeluje pa tudi na hebrejski univerzi v Izraelu ter z nemškima univerzama...
    več

    Heterotrofija

    Spremenim se v matadorja, pograbim nož in španskega lazarja (Arion vulgaris), ki se plazi proti rukoli (Eruca sativa), prebodem na dvoje. Dva enakomerna dela prepolovljene temne sluzaste mišice se sunkovito skrčita, z nožem ju zagrebem v zemljo. Postala bosta hrana moji hrani.
    več

    Še enkrat o neoliberalizmu III: psihoafektivni učinki neoliberalizma in neoliberalna subjektivnost

    Članek se ukvarja z delovanjem neoliberalizma na mikrosocialni ravni in na ravni individualne psihologije. Neoliberalna ekonomija pomeni zaostritev konkurenčnega pritiska in ocenjevanja ne le podjetij, temveč tudi posameznikov; hkrati pa neoliberalna politika pomeni depolitizacijo posameznikov, ki so le še podjetniki samih sebe. Neoliberalizem zato ne deluje kot klasične politične...
    več

Doma in po svetu

    Znanost in naravni jezik (2. del)

    Spopad, ki se v Sloveniji ta čas bije o vprašanju jezika v znanosti in visokem šolstvu, v marsičem spominja na jezikovne boje v preteklosti. Angleščina je v sedanjosti svetovni jezik in tudi govorica gospostva, kakor je bila v času Čopa in Prešerna nemščina; o tem je tekla beseda v...
    več

    Znanost in naravni jezik (1. del)

    V razpravi o jeziku v visokem šolstvu in v znanosti se soočajo zagovorniki uporabe angleščine na visokošolskih ustanovah in v znanosti ter branilci slovenščine. Na mnenja, ki zmanjšujejo pomen razprave, se ne bomo ozirali. Če bi namreč s kakšnim predpisom kakorkoli povzdignili angleščino v privilegiran položaj, bi sistemsko spremenili...
    več

    Nočna straža zgodovine grške filozofije

    Avtor:
    Diogen Laertski (prva polovica 3. st. n. št.) je po podatkih, s katerimi razpolagamo, napisal eno samo delo z zgovornim naslovom Življenja in misli velikih filozofov. Na kratko, gre za biografsko-doksografski kompendij, sestavljen iz desetih knjig, v njem pa so predstavljena življenja (bios) in misli (doxa) preko 80 filozofov,...
    več

    Bolečine ne smemo meriti po svojih vatlih

    “Vprašanje ni, ali lahko misijo, tudi ne, ali lahko govorijo, temveč ali trpijo?” se je na prelomu iz 18-ega v 19-to stoletje spraševal angleški pravnik in filozof Jeremy Bentham. V mislih je seveda imel živali in svojo drzno napoved, da bomo nekoč pod svoje moralno okrilje pritegnili vse, kar...
    več

    Rezanje žičnate ograje je dejanje državljanske neposlušnosti

    V Alternativni akademiji smo v sporočilu za javnost pod naslovom Žičnata ograja je politični označevalec v prvi polovici januarja letos že jasno opozorili na nesmiselnost in neutemeljenost postavljanja žičnatih ograj na meje. Poleg tega je ograjevanje Evrope (in Slovenije) politično zgrešeno, saj kot smo takrat zapisali, »bridke zgodovinske izkušnje...
    več

Sekcija UTD:

Video tedna

Citat tedna

»Vse oblike svobode so povezane in vse so enako nevarne: svoboda glasbe/umetnosti sproži svobodo občutkov, ki sprožijo svobodo misli, ki vodi do svobode delovanja in svoboda delovanja je državni sovražnik številka ena. Torej, če želimo ohraniti monarhijo, ohranimo formo opere takšno kot je.«

Odlomek iz pamfleta Jeana Le Ronda d’Alemberta, 1752
Avtor:
Več citatov >>


Video tedna

Citat tedna

»Zato pa – dokler se mi ne utrga poslednji dih iz prsi in bom še pri moči, ne bom nehal filozofirati pa vas opominjati in osvetljevati resnico vsakomur, kogar bom srečal, govoreč, kakor sem vajen: ‘Prijatelj moj ljubi, Atenec si, meščan največjega, po znanosti in moči najslavnejšega mesta na svetu, pa te ni sram, da se pehaš samo za tem, kako bi si pridobil čim več denarja pa slave in časti, na sprevidevnost in resnico in spopolnitev duše pa niti v sanjah ne misliš?’ In če bo kateri tajil in zatrjeval, da teh reči ne pozablja znemar, ga ne bom kar tako odslovil ne sam odšel, ne: na rešeto ga bom dal pa dodobra presejal pa do dna preizkusil. In če bom našel, da navzlic zatrjevanju ni dobrosti v njem, ga bom pokaral, ker zanemarja najvažnejše dobrine in se žene za ničevostmi. Tako bom ravnal z vsakomer, kogar bom srečal, z mladim in starim, s tujcem in domačinom, zlasti pa z vami, meščani, ker ste mi bližji po rodu.«

Apologija
Avtor: ,
Več citatov >>
cc 1997-2016 Zofijini ljubimci. Prijava za urednike
Izdelava spletne strani: Arhit