Zofijini ljubimci

Društvo za razvoj humanistike

15. 11. 2018 Posvet

Nelagodje smisla

Svetovni dan filozofije 2018: #nelagodjesmisla Osrednja prireditev letošnjega svetovnega dneva filozofije je pod naslovom »Nelagodje smisla« potekala v Kazinski dvorani SNG v Mariboru. Svoja spoznanja na temo smisla so z nami delili dr. Helena Motoh, dr. Friderik Klampfer in Sandi Cvek. Gledano v zgodovinski perspektivi se zdi smisel življenja – mojega, tvojega, našega – eden najtežje ujemljivih konceptov na področju…

več

Aktualno branje

6. 12. 2018 Obvestila

Okrožnica za december 2018

Za nami je še en svetovni dan filozofije, kateremu odmevom je posvečen del aktualne okrožnice. Z letošnjim letom se je osrednja slovenska prireditev UNESCO svetovnega dneva filozofije zaenkrat poslovila od Maribora. Naslednje leto bo prireditev predvidoma gostil Koper. V zadnji letošnji okrožnici med drugim najdete tudi vabili na dve...
več
3. 12. 2018 Obvestila

Lep uspeh slovenskih dijakov na mednarodnem filozofskem tekmovanju

Avtor:
V novembru je potekalo BSPEE mednarodno tekmovanje v pisanju filozofskih esejev za srednješolce. Slovenski dijaki in dijakinje so se odrezali odlično: Filip Korošec (Gimnazija Bežigrad, mentorja Miha Andrič in Mare Štempihar) je osvojil zlato medaljo, Dan Dubokovič (Gimnazija Kranj, mentorica: Nataša Kne), pa je osvojil posebno pohvalo za sodelovanje....
več
30. 11. 2018 Obvestila

Napovednik oddaje Zofijini ljubimci, 13. december 2018

V aktualni oddaji bomo na kratko predstavili osnove izobraževalnega programa filozofija za otroke. Za splošno predstavitev programa bo s prispevkom z naslovom »Filozofski razmisleki z otroki« poskrbel eden pionirjev filozofije za otroke pri nas, doktor Marjan Šimenc. V drugem delu oddaje pa se bomo o praksi izvajanja filozofije za...
več
28. 11. 2018 Zofija v medijih

Prestrašena telesa

Avtor:
Tudi v naši družbi se vsake toliko zastavi vprašanje dobre družbe. Morda zaradi volitev ali kakšnih drugih okoliščin. Vprašanje se po eni strani nanaša na družbeno pravičnost, po drugi strani na vprašanje svobode in le malokdo ne želi živeti v pravični družbi ali biti svoboden. Kljub temu nam v...
več
26. 11. 2018 Obvestila

Vabilo na občni zbor Slovenskega filozofskega društva

Avtor:
Spoštovani člani, vabim vas na občni zbor Slovenskega filozofskega društva, ki bo v četrtek, 29. novembra ob 19h v predavalnici 434 na Filozofski fakulteti UL, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana. Dnevni red: Potrditev dnevnega reda Poročila dosedanjih organov SFD (predsednika, računovodje, uredništva revije Anthropos) Izvolitev delovnega predsedstva Razrešitev dosedanjih organov...
več
26. 11. 2018 Kotiček

Od ateizma do svetoumja

Opredelitve pomenov novih pojmov oz. besed Besedilo v nadaljevanju izhaja iz avtorjevega sestavka, ki je dostopen na spletni strani: Od ateizma do svetoumja (PDF) Pričujoče besedilo je osrednji del avtorjevega eseja (izvorno objavljenega v Ateističnem zborniku 2011–2012), ki se ukvarja z besedno-pomensko in sociološko platjo področja, opredeljenega s pojmi...
več

Napovednik

  • 14. 12. 2018
  • Maribor

  • Spet je med nami! Prebujanje Hitlerja na družbenih omrežjih

  • Organizira: III. gimnazija Maribor, Oddelek za filozofijo, Zofijini ljubimci
  • Predavanje iz cikla Filovizija Vabljeni v petek, 14.  decembra 2018, ob 17:00, na III. gimnazijo Maribor (Gosposvetska cesta 4), v učilnico 30, na predavanje dr....
    več
  • 1. 10. 2018
  • Maribor

  • Misliti kritično, pisati kritično

  • Organizira: Zofijini ljubimci
  • Naučimo se pisati kritično! V sklopu projekta »Mediozofija« pripravljamo delavnico, na katero vabimo vse, ki bi želeli izboljšati svoje pisne izdelke in se naučili...
    več

Doma in po svetu

    Hannah Arendt in evropski projekt

    Kriza evroobmočja in migracij predstavljata potencialno eksistenčne probleme za Evropsko Unijo. V času naraščajočega skepticizma, uperjenega proti ideji nadnacionalne integracije, je pomembno, da se spomnimo izvora tega projekta. Nadnacionalna integracija, kot jo v Evropi poznamo danes, je namreč zakoreninjena v izkušnji totalne vojne v prvi polovici dvajsetega stoletja. Evropsko...
    več

    O tiraniji drugih – misliti ameriško (propagando)

    Avtor:
    O tiraniji: dvajset stvari, ki smo se jih naučili iz dvajsetega stoletja je tanek priročnik o politični kulturi, ki ga je napisal ameriški zgodovinar Timothy Snyder. Avtor že uvodoma zakoliči ideološko stališče, s katerega izhaja – ameriški liberalizem –, ko odkrito proglaša, da mu gre za »ameriški podvig«, za »naš politični red«, za »ameriško tradicijo«, za sledenje »zgledu ustanovnih...
    več

    Čas brez smeha

    Časi so resni, na to neizpodbitno dejstvo nas opozarjajo vsi, neprestano. In seveda imajo prav. Na vseh področjih našega skupnega življenja se dogajajo stvari, ki jih moramo jemati resno. Odločitve, ki jih sprejemamo oziroma jih za nas in namesto nas sprejemajo drugi, bodo imele daljnosežne posledice. Obrazi so zbrani,...
    več

Doma in po svetu

    Kaj so javni mediji?

    Na kaj najprej pomislimo, ko omenimo javni medij? Najbrž na britanski BBC (British Broadcasting Corporation), ki je postal v dvajsetem stoletju skoraj sopomenka za javni medij. Toda sopomenka še ne pomeni, da je mogoče po zgledu BBC univerzalno definirati javne medije. Ta stoletna radiodifuzna korporacija lahko deluje izključno znotraj...
    več

    Zygmunt Bauman: Mislec za družbeno pravičnost

    Avtor:
    V intervjuju, ki ga je s svetovno priznanim sociologom Zygmuntom Baumanom (1925–2017) opravil novinar Matt Kennard, je Bauman izrazil svoje globoko prepričanje, da moramo kakovost družbe »presojati po dostojnosti življenja najšibkejših«; tako kot tudi »nosilnost mostu merimo po nosilnosti njegovega najšibkejšega stebra« in ne, da izmerimo in »vzamemo povprečno...
    več

    Mračna umetnost vladanja – Machiavelli ali makiavelist?

    Avtor:
    Niccolò Machiavelli (1469–1527) je najslavnejši in obenem tudi najbolj kontroverzen politični mislec renesanse. Živel in ustvarjal je v samem popku italijanske renesanse, v Firencah, na vrhuncu njene zrelosti. Petrarka, Dante in Boccaccio so bili že poldrugo stoletje shranjeni v svečanosti spomina, Pico della Mirandola je že napisal »manifest renesanse« O dostojanstvu človeka (1486), Marsilio Ficino je prevedel vse Platonove dialoge. Ta čas se gradi največja cerkev na svetu, Bazilika Sv....
    več

    Kaj je javni interes?

    Odnos politike do javne sfere je povezan z vprašanjem javnega interesa, je zapisal Andrew Gamble v knjigi Politika in usoda. Ko politiki govorijo o delovanju v javnem interesu, je to predvsem krinka za zasebni interes. Svoje početje sicer poskušajo legitimirati s sklicevanjem na interes javnosti (kar pogosto počnejo tudi mediji),...
    več

    Svobodnjaštvo, prekarnost in kultura

    Med prekarcem in svobodnjakom naj bi bila meja povsem jasna. Svobodnjak naj bi živel na svobodi, izbiral projekte, vodil svoj ritem in zajemal z veliko žlico, prekarec pa spajal konec s koncem, ker je bodisi v položaju, kjer druge poti dejansko ni, ali pa, ga je v to (da...
    več

Sekcija UTD:

Video tedna

Citat tedna

»V neskončnih razpravah preko občil je z istim obzirom obravnavano tako inteligentno kot neumno mnenje, nepoučeni lahko prav tako dolgo govori kot poučeni in propaganda gre skupaj z vzgojo, resničnost pa z napačnostjo. Ta čista toleranca smisla in nesmisla se opravičuje z demokratičnim argumentom, da nihče, bodisi skupina ali posameznik, nima v posesti resnice in ni sposoben določati, kaj je pravično in kaj krivično, kaj je dobro in kaj slabo. Zato morajo biti vsa nasprotujoča si mnenja predložena »ljudstvu«, da jih premisli in izbere. Vendar sem že nakazal, da demokratični argument vključuje nujen pogoj, namreč: ljudje morajo biti sposobni premišljevati in izbirati na osnovi znanja, imeti morajo dostop do avtentičnih informacij in vrednotenje na tej osnovi mora biti rezultat avtonomnega mišljenja.«

Represivna toleranca
Avtor:
Več citatov >>


Video tedna

Citat tedna

»Posameznik, ki gori v želji po akciji, a ne ve kaj storiti, je v naši družbi nekaj običajnega. Želi delovati v imenu pravice, miru, napredka, a ne ve kako. Če mu propaganda lahko pokaže ta »kako«, je v tej igri zmagala; temu bodo nedvomno sledila tudi dejanja.«

Propagandes, 1962
Avtor:
Več citatov >>
cc 1997-2018 Zofijini ljubimci. Prijava za urednike
Izdelava spletne strani: Arhit