Društvo za razvoj humanistike

Zofijini ljubimci

17. 11. 2022 Okrogla miza, Poslušalnica

Kdo razmišlja kritično?

UNESCO svetovni dan filozofije 2022 Osrednji dogodek slovenske edicije svetovnega dneva filozofije 2022, je po dveh letih premora ponovno potekal v živo, v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru. Najprej so nas nagovorili slavnostni govorci Gašper Hrastelj (UNESCO Slovenija), Marjan Šimenc (Pedagoški inštitut) in Friderik Klampfer (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru). V debati,…

več

Aktualno branje

16. 1. 2023 Cenzurirano

Dehumaniziranost – manj kot človeškost

»Tisti, ki vas lahko prepričajo v absurdnosti, vas lahko prisilijo tudi v početje grozodejstev« (Voltaire)  Slavni zvezdnik ameriškega heavy metala, izpričani ultrakonservativec Ted Nugent, se je za časa administracije Baracka Obame obregnil obenj, češ, da je podčlovek, mešanec in se kasneje sicer opravičil, a ne njemu, temveč konservativni stranki...
več
6. 1. 2023 Obvestila

Filozofski premisleki podnebnih sprememb: kakšna bo naša prihodnost?

Natečaj za filozofski esej z nagradnim skladom z rokom 26. februar 2023 Oddelek za filozofijo na Filozofski fakulteti v Mariboru prireja nagradni natečaj za dijakinje in dijake iz pisanja filozofskega eseja na temo »Filozofski premisleki podnebnih sprememb: kakšna bo naša prihodnost?«. Namen natečaja je spodbuditi filozofsko razmišljanje in izražanje...
več
13. 12. 2022 Zofija v medijih

Politično sem bedak, zasebno se pa znajdem!

Debate s političnimi vsebinami so pogosto razdvajajoče, skozi njih se lahko izrazijo precej različni pogledi na socialno pravičnost, upravičenost vojnih spopadov, ozadje migracij ali recimo sprejemljivost našega odnosa do živali in narave. Ljudje se takšnim stresnim tematikam radi izognemo, včasih imamo tudi občutek, da kot posamezniki tako ali tako...
več
3. 12. 2022 Obvestila

Okrožnica, letnik 2022, številka 5

Ob zaključku leta in pogledu nazaj, je v središču pozornosti novembrski dan filozofije, ki je bil letos posvečen kritičnemu mišljenju. Osrednja prireditev je potekala v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru, odmev katere, skupaj s poročili številnih spremljevalnih prireditev, najdete na spletni strani: http://www.danfilozofije.net. Kot vedno, bomo veseli vsakega vašega odziva! Pišete...
več
2. 12. 2022 Obvestila

»Maribor prihodnosti« – sklop aktivnosti za ‘zeleno’, trajnostno, podnebno nevtralno preobrazbo mesta ob Dravi

Projektna aktivnost: »izmenjevalnica idej o zelenih ureditvah« Povabilo k posredovanju idej in predlogov za izmenjevalnico V okviru mariborskega dela mednarodnega projekta »PRIHODNJA MESTA JUGOVZHODNE EVROPE – Future Cities of South East Europe« (2020 – 2022) in v okviru z njim povezanega sklopa aktivnosti »Maribor prihodnosti« smo v podjetju ZUM...
več
29. 10. 2022 Cenzurirano

Zakaj morajo živali tako trpeti?

»Auschwitz se poraja povsod, kjer kdo ob pogledu na klavnico reče: ʾSaj so samo živaliʿ«. Theodor Adorno »Če bi imele klavnice steklene stene, bi vsak postal vegetarijanec«. Paul McCartney V predhodnem poglavju smo videli, da lahko negativen vpliv desničarske ideologije pričakujemo tudi v odnosu do narave in podnebnih sprememb....
več

Napovednik

  • 9. 2. 2023
  • Ptuj

  • Mož s kamero

  • Organizira: Gimnazija Ptuj, Mestni kino Ptuj
  • Kratka šola zgodovine filma 1 V četrtek, 9. februarja, ob 18.00, vabljeni v Kino Ptuj, na projekcijo filma Mož s kamero (Čelovek s kinoapparatom,...
    več
  • 23. 2. 2023
  • Ptuj

  • 400 udarcev

  • Organizira: Gimnazija Ptuj, Mestni kino Ptuj
  • Kratka šola zgodovine filma 2 V četrtek, 23. februarja, ob 18.00, vabljeni v Kino Ptuj, na projekcijo filma 400 udarcev (Les quatre cents coups,...
    več

Doma in po svetu

    Ludwig Wittgenstein: Iz vojnih dnevnikov

    Dunajčan Ludwig Wittgenstein (1889 – 1951) je izdal le eno delo, in sicer Logično-filozofski traktat, ki se uvršča ob bok največjim filozofskim stvaritvam. Leta 1951 je posthumno izšlo še drugo njegovo veliko delo Filozofske raziskave, sklepno poglavje njegovih premišljevanj o razumevanju, stavku, logiki, stanju zavesti in drugem. Manj znano...
    več

    Tomaž Grušovnik: Midva ne bova rešila sveta! Eseji o teorijah zarot

    Avtor:
    Nas strici iz ozadja nadzorujejo s pomočjo mikročipov, ki so nam jih vstavili s cepivi? V zadnjem času smo obdani z množico takšnih pripovedi, ki so dobre kandidatke za teorije zarot. Tomaž Grušovnik jih je zbral v knjigi Midva ne bova rešila sveta! in hkrati v razmišljanjih, ki črpajo...
    več

    Resno se moramo začeti pogovarjati o prihodnjih ljudeh

    “Resnična zgodba o podnebni krizi deluje kot ‘partibrejker’, ki želi pokvariti vse najboljše stvari. Zato naši možgani in komunikacijske strategije nasprotnikov podnebnega ukrepanja to s pridom izkoriščajo,” poudarja Dejan Meh Savić. Dejan Meh Savić je bil pred leti kot predstavnik podnebnih kampanj nevladne okoljske organizacije Greenpeace Slovenija reden gost televizijskih...
    več

Doma in po svetu

    Nevarno pojmovanje človekovih pravic

    Sedmega decembra lani je predsednik Vladimir Putin po video povezavi nagovoril člane Sveta Ruske federacije za civilno družbo in človekove pravice. V uvodu se je najprej zahvalil članom sveta za njihovo popolnoma jasno državljansko stališče glede specialne vojaške operacije in podporo “pravim razlogom in potrebi” po tej operaciji. V...
    več

    Ljudje v narekovajih

    V stanovanju levo od dvigala v pritličju stolpnice na ljubljanskem Vodmatu, v kateri sem odraščal, je živel manjši gospod, ki se je zelo jezil na otroke, kadar smo pred njegovim balkonom igrali nogomet. Če nam on navkljub cepetanju in mlatenju z rokami ni ravno vlival strahu, pa je bilo...
    več

    Tomaž Grušovnik: Teorije zarot so v resnici tolažba

    Podkast Številke (216) “Lažne novice niso nič drugega kot poskus širjenja laži. Ta pa je stara toliko kot resnica, na neki način že od začetka življenja. Že virusi želijo pretentati imunski sistem in se predstaviti kot dobri mikrobi,” razmišlja filozof Tomaž Grušovnik. Na podkastu Številke v 9. sezoni govorimo o knjigah, tokrat...
    več

    Družinske vrednote od Teherana do Tallahasseeja: Humanistične vrednote niso klobasa

    V ponedeljek, 19. septembra, je na sedežu Združenih narodov, tik pred začetkom letošnjega zasedanja Generalne skupščine, potekal državniški vrh z imenom Spreminjanje izobraževanja. Namen srečanja je bila potrditev politične pozornosti in podpore naporom, da se z ambicioznimi in konkretnimi ukrepi poseže v krizo izobraževanja, ki stotisočem otrok po svetu,...
    več

    Vojna v Ukrajini in antifašizem

    Maja 2014, neposredno po ruski okupaciji ukrajinskega Krima, je v prelepi dunajski baročni palači Liechtenstein City potekal dogodek, ki so mu organizatorji nadeli ime Sveta aliansa. Srečanje, ki so se ga med drugim udeležili Marion Maréchal-Le Pen, še skrajnejša nečakinja svoje skrajno desničarske tete Marine Le Pen, eden vidnejših...
    več

Sekcija UTD:

Video tedna

Citat tedna

»Zdi se, da si je ljudem zelo težko zamisliti, da bi se znova igrali z “glino človeške družbe” na način, kot je načeloma zelo tipično za našo vrsto. Ne samo, da spremenimo malo tukaj, malo tam, … , ali spremenimo davčne režime, ampak da se resno vprašamo, ali nam je sploh všeč družbena ureditev, kot jo imamo danes, je to res prava pot, kamor gremo na tem planetu? In kako bi lahko prišli do resnične radikalne spremembe? Tudi tako, da bi samo to znali povedati. Nekaj ljudi to zna. Četudi tvegajo, da bi jih drugi označili za nore. Takšno izmišljanje na novo in premišljanje sta zelo osovražena. In to je bilo tudi močno zasidrano v načine, kako se ljudje izobražujejo. […]  Če smo kaj izgubili od tistih prazgodovinskih dni, ni to enakost, ker ne verjameva, da so ljudje kadar koli živeli v popolnih družbah enakosti, ampak mogoče smo začasno izgubili nekaj te svobode, da bi se na novo izumili. Ampak seveda, to je provokacija. Sama ne verjameva, da smo jo res izgubili, ampak si samo to ves čas ponavljamo, da smo jo izgubili.«

Izmislimo si nove načine družbene ureditve
Avtor:
Več citatov >>


Video tedna

Citat tedna

»Družba, v kateri enakopravnost in človeško dostojanstvo nista priznana vsem, pelje v družbo, v kateri slej ko prej ne bosta veljali za nikogar. Spodkopavanje solidarnosti in empatije v družbi je tudi tisto, kar pri desnem populizmu tako privlači neoliberalce. “Naravni zakoni”, ki homoseksualnost razglašajo za nenaravno, so tudi priročno opravičilo za družbo, v kateri ima večina zelo malo ali nič, peščica pa skoraj vse.«

Družinske vrednote od Teherana do Tallahasseeja: Humanistične vrednote niso klobasa
Avtor:
Več citatov >>
cc 1997-2023 Društvo za razvoj humanistike. Prijava za urednike
Izdelava spletne strani: Arhit