Zofijini ljubimci

Društvo za razvoj humanistike

14. 7. 2016 Kotiček

Edward Said o orientalizmu

On Orientalism (Sut Jhally, 1998) V tej adaptaciji njegove paradigmo spreminjajoče knjige, Edward Said preiskuje izvor in razvoj Zahodnega odnosa do Bližnjega vzhoda. Said prikazuje, kako so predstave o Bližnjem vzhodu kot eksotični deželi, polni zlobnežev in teroristov, globoko zakoreninjene v zahodni domišljiji in trdi, da ta karikirana kulturna dediščina pred kompleksnostjo in raznolikostjo regije…

več
edward_said

Aktualno branje

19. 8. 2016 Obvestila

Okrožnica za avgust 2016

Letošnji »Dan filozofije« (17. november) želimo izkoristiti za zastavek širše in trajnejše popularizacije filozofije v javnem življenju. V sklopu skupine Filozofija za otroke na socialnem omrežju Facebook smo objavili dopis, ki smo ga v prvi vrsti pripravili za mrežo UNESCO šol, samo vabilo pa velja prav vsem izobraževalnim institucijam...
več
8. 8. 2016 Zofija v medijih

Divje posplošitve bodo vsem skupaj v pogubo

Z mariborskim filozofom dr. Friderikom Klampferjem o tem, kako oznaka novega terorizma pravzaprav sploh ne ustreza definiciji terorizma Filozof dr. Friderik Klampfer je izredni profesor na oddelku za filozofijo mariborske Filozofske fakultete, avtor več knjig, predvsem o etiki, član mariborsko-ptujske iniciative Zofijini ljubimci, ustanovljene pred desetimi leti, ki si...
več
20. 7. 2016 Obvestila

Okrožnica za julij 2016

Primož Krašovec v Andragoških spoznanjih zapiše: »Prevladujoča oblika subjektivnosti v neoliberalizmu je osiromašeni vitalizem, ki se prepušča tej simulaciji življenja, v kateri je vse, kar nam preostane, iskanje sreče, notranje izpolnitve in osebnostne rasti, kar hkrati pomeni preseganje drže zavračanja in negativne miselnosti ter učenje drže prejemanja in pozitivne...
več
19. 7. 2016 Filmsko

Film kot pomoč pri pouku filozofije

Avtor:
Gledanje filma pri pouku filozofije je lahko izjemno plodno, vendar zahteva skrbno nadgradnjo, tj. pripravo z natančno premišljenimi cilji. Smisel uporabe filma vidim v tem, da daje dijakom možnost za samostojno analizo danega problema, s tem pa tudi pot do jasnejšega razumevanja obravnavane snovi. Ko razmišljamo o epistemoloških problemih,...
več
27. 6. 2016 Zofija v medijih

Ljubeča mati izbrancem, večini gorka mačeha

Od razsvetljenstva naprej sloni avtoriteta na razumu. Ali pa je ni. Se pravi, da ni ne samoumevna in ne brezpogojna – ni padla z neba in ni dana enkrat za vselej. Če ni podprta z razlogi, omejena in odgovorna, se oblast, najsi bo državna, uradniška, delodajalska, sodniška, zdravniška ali...
več
15. 6. 2016 Obvestila

Okrožnica za junij 2016

Tokratno okrožnico uvajamo brez posebnega modrovanja. Je že vsebine več kot dovolj. Velja pa ponovno opozoriti, da smo vedno odprti za predloge, komentarje, prispevke itd. Pišite, sodelujte! Če okrožnice še ne prejemate pa bi si to želeli, se nanjo lahko prijavite. Za prijavo lahko uporabite tudi obrazec na naslovni...
več

Doma in po svetu

    Euroscepticism is a lonely idea without serious foundation

    Avtor:
    A few weeks ago the former Greek finance minister Yanis Varoufakis described the position of his Slovenian counterpart Dušan Mramor during the Greek crisis last year as surprisingly hostile, almost bordering on the comical. The Slovenian finance minister was said to be the first one to threaten him with...
    več

    Jaffa: Od največjega mesta v Palestini do revnega predela Tel Aviva

    Avtor:
    Intervju s palestinskim zgodovinarjem in politikom iz Jaffe Zgodba Jaffe, palestinskega gospodarskega in kulturnega središča do ustanovitve Izraela, je mikrokozmos palestinske katastrofe, pravi palestinski zgodovinar in politični aktivist Sami Abu Šehade. Ime Jaffa se povsod po svetu povezuje predvsem s pomarančami, s čimer ni nič narobe. Ravno izvoz pomaranč,...
    več

    Zarota kot razlaga sveta

    Leksikalna definicija zaroto označuje kot »tajen dogovor, načrt navadno več ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno državne oblasti«, in drugič kot »tajen dogovor, načrt za nasprotovanje komu, zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu«. V sodobni družbi je zelo pogosto dojemanje družbenega dogajanja kot niza zarot. Temu se je potrebno zoperstaviti...
    več

    O novem obskurantizmu

    Avtor:
    V petintridesetih letih, odkar obstaja Krt (najprej kot Knjižnica revolucionarne teorije pri UK ZSMS in potem kot ena od knjižnih zbirk Založbe Krtina), so se zvrstili dogodki zgodovinskih razsežnosti, od poraza socializma in osamosvojitve Slovenije do sistemske krize kapitalizma, ki se po globini in trajanju lahko meri samo še...
    več

    Kje jaz živim?

    Kaj pa, če ne živimo v Blatnem dolu? Kaj pa, če živimo v tipični moderni evropski državi? Butale, Blatni dol, Zlovenija, Slovenistan, sLOLvenija, Noriško kraljestvo … Seznam ciničnih odgovorov na vprašanje »kje jaz živim?« z vsakim dnem postaja daljši. Mediji nas pač vsako jutro zasujejo z novimi novicami o...
    več

Doma in po svetu

    Vlasta Jalušič, sociologinja: Kmalu bomo vsi “Eichmannovi otroci”

    Leta 1991 je skupina neodvisnih intelektualcev in intelektualk, mnogi so izhajali iz civilnodružbenih gibanj v 80. letih, ustanovila Mirovni inštitut, ki se je izkazal kot ustanova, ki je znala akademsko perspektivo povezovati s konkretno socialno in politično angažiranostjo. Se pravi, tako kot so pisali študije in knjige, so se...
    več

    Dr. Cvetka Hedžet Toth: Človeštvo je podivjalo

    Bila bi odlična pridigarka. Predava strastno in navdihujoče, celo buditeljsko, vendar ne želi dajati receptov. Izhaja z Razkrižja, živi v Ljubljani in je redna profesorica na ljubljanski Filozofski fakulteti, je podpredsednica društva visokošolskih profesorjev, predava in strokovno sodeluje pa tudi na hebrejski univerzi v Izraelu ter z nemškima univerzama...
    več

    Heterotrofija

    Spremenim se v matadorja, pograbim nož in španskega lazarja (Arion vulgaris), ki se plazi proti rukoli (Eruca sativa), prebodem na dvoje. Dva enakomerna dela prepolovljene temne sluzaste mišice se sunkovito skrčita, z nožem ju zagrebem v zemljo. Postala bosta hrana moji hrani.
    več

    Še enkrat o neoliberalizmu III: psihoafektivni učinki neoliberalizma in neoliberalna subjektivnost

    Članek se ukvarja z delovanjem neoliberalizma na mikrosocialni ravni in na ravni individualne psihologije. Neoliberalna ekonomija pomeni zaostritev konkurenčnega pritiska in ocenjevanja ne le podjetij, temveč tudi posameznikov; hkrati pa neoliberalna politika pomeni depolitizacijo posameznikov, ki so le še podjetniki samih sebe. Neoliberalizem zato ne deluje kot klasične politične...
    več

    Slepe pege znanosti in družbe

    Znanost ima v sodobnem svetu ambivalenten položaj. Nedvomno je že stoletja temelj razvoju. Na njenih spoznanjih temeljijo tehnologije, ki jih vsakodnevno uporabljamo in ki s svojo uspešnostjo potrjujejo tudi znanosti, ki so jih omogočile. Po drugi strani pa znanost seveda ne more ponuditi dokončnih odgovorov in to dejstvo se...
    več

Sekcija UTD:

Video tedna

Citat tedna

»Zato pa – dokler se mi ne utrga poslednji dih iz prsi in bom še pri moči, ne bom nehal filozofirati pa vas opominjati in osvetljevati resnico vsakomur, kogar bom srečal, govoreč, kakor sem vajen: ‘Prijatelj moj ljubi, Atenec si, meščan največjega, po znanosti in moči najslavnejšega mesta na svetu, pa te ni sram, da se pehaš samo za tem, kako bi si pridobil čim več denarja pa slave in časti, na sprevidevnost in resnico in spopolnitev duše pa niti v sanjah ne misliš?’ In če bo kateri tajil in zatrjeval, da teh reči ne pozablja znemar, ga ne bom kar tako odslovil ne sam odšel, ne: na rešeto ga bom dal pa dodobra presejal pa do dna preizkusil. In če bom našel, da navzlic zatrjevanju ni dobrosti v njem, ga bom pokaral, ker zanemarja najvažnejše dobrine in se žene za ničevostmi. Tako bom ravnal z vsakomer, kogar bom srečal, z mladim in starim, s tujcem in domačinom, zlasti pa z vami, meščani, ker ste mi bližji po rodu.«

Apologija
Avtor: ,
Več citatov >>


Video tedna

Citat tedna

»Ideologija nas zares zajame šele takrat, ko nekaj dojemamo kot objektivno realnost, ki je neodvisna od izjav in od ideoloških izkrivljanj, ko ji torej uspe uokviriti sam način, kako vidimo nekaj kot realnost in danost. Najbolj ideološka je takrat, ko realnost predstavi kot nekaj povsem neideološkega. Najbolj očitno in masivno se to pač dogaja z vsem diskurzom o tržni ekonomiji kot najširši referenčni točki našega sveta, ki nam jo vsiljujejo kot splošno sprejeti horizont.«

Kaj je ideologija?
Avtor:
Več citatov >>
cc 1997-2016 Zofijini ljubimci. Prijava za urednike
Izdelava spletne strani: Arhit