Zofijini ljubimci

Društvo za razvoj humanistike

16. 11. 2017 Posvet

»Poresničnost: med resnico in lažjo«

Svetovni dan filozofije 2017 Video posnetek na videolectures.net: http://videolectures.net/danfilozofije2017_maribor/ Osrednja prireditev letošnjega svetovnega dneva filozofije je pod naslovom »Poresničnost: med resnico in lažjo« potekala v Kazinski dvorani SNG v Mariboru. Svoja spoznanja na temo poresničnosti in resnice ali laži v filozofiji so z nami delili dr. Stojan Pelko, dr. Nenad Miščević, dr. Olga Markič in mag. Mare Štempihar. Poresničnost: med resnico in…

več

Aktualno branje

6. 12. 2017 Obvestila

Okrožnica za december 2017

»Umetnost in kultura, vsaj dobra umetnost in kultura, tvorita vsebine, ki so kritične in ustvarjajo nelagodje glede statusa quo, odpirata družbena in identitetna vprašanja. To pa niso vsebine, ki bi zanimale oglaševalce. Če privolimo v to, da smo bralci in gledalci v resnici produkt, ki ga medijske hiše tržijo...
več
30. 11. 2017 Cenzurirano

Izjava KC Pekarna o neonacističnem napadu

Skupnost KC Pekarna najostreje obsoja sobotni neonacistični napad iz sovraštva na člana skupnosti in sporoča, da v Pekarni ni prostora za neonaciste in fašiste. Napad, ki ga je v zgodnjem jutru nad posameznikom zakrivila skupina 5 moških, je očiten dokaz strahopetnosti in obupanosti posameznikov_ic, ki so produkt družbenoekonomskega sistema v katerem...
več
23. 11. 2017 Predavanje

»Kaj je kapitalizem«

Kaj je kapitalizem? Številni nas prepričujejo, da živimo v družbi, kjer lahko zgolj trg koordinira družbene dejavnosti. Očitno je, da ves čas prihaja do različnih oblik sodelovanja med kapitalom in državo, pri katerem slednja igra ključno vlogo regeneriranja kapitalistične plenilske narave. V naravi kapitalizma je neskončna akumulacija kapitala, ki...
več
20. 11. 2017 Predavanje

»Delovna sila in tehnologija«

Običajne marksistične obravnave razmerja med delom in tehnologijo tega reducirajo na relativno odvečnost – avtomatizacijo pomeni manjšo vsebnost živega dela v produkciji in manjše povpraševanje po delovni sili, kar (lahko) pomeni povečano brezposelnost, pritisk na višino mezd, prekarizacijo itn. Vse to drži, a vseeno o razmerju med delom in...
več
16. 11. 2017 Cenzurirano

Butalci in staro mestno jedro Maribora

Človek bi rekel, da so se Butale preselile v Maribor, pa tega ne more, ker bi s tem užalil staro slovensko burko, ki je zabavala z iskrivim ljudskim humorjem in razkrivala lastnosti Slovencev. Pa poglejmo, za kaj gre. Medtem ko se v Evropi in v svetu (v novejšem času...
več
15. 11. 2017 Okrogla miza

Evropa v primežu populizmov – kako se odzvati?

Tako desni kot levi populizem v Evropi zadobivata nove razsežnosti ter vse večji vpliv. Filozofa, dr. Nenad Miščević in dr. Gorazd Andrejč, sta skozi analizo populističnega diskurza opozorila na njegove variacije in nove oblike, ter si zastavila naslednji vprašanji: kako prepoznati populistično zlorabo kulturnih in verskih identitet? In še:...
več

Doma in po svetu

    Mit prekarizacije: namesto gospodarskega razcveta slabša delovna mesta

    Evropski veljaki so obljubljali, da bo rahljanje delovne zakonodaje prineslo več in boljša delovna mesta. Rezultati tega eksperimenta so ravno nasprotni. »Meso so z lopatami natovarjali na vozičke. Delavcev ni zmotilo, če so sproti naložili kako podgano, tudi če so jo opazili. V klobasah so bile še veliko hujše...
    več

    Retroleksija

    Obrnem ključ, pohodim plin, vklopim smerokaze * levo desno * zavrtim volan zapeljem na uvoz: wir fahren fahren fahren auf der Autobahn, wir fahren fahren fahren auf der Autobahn in na avtocesti preživim ure in ure, kar mi hkrati podari in vzame veliko časa. Podari zato, ker je kognitivni aparat z vožnjo na avtocesti povprečno obremenjen...
    več

    Neskončna privlačnost volilne abstinence

    Avtor:
    Kako je mogoče, da se ljudje vedno znova zatekajo k volilni abstinenci in so na to še ponosni? Okoljske teme ne obstajajo same zase. Skrb za (naše) okolje spada v polje širše skrbi za družbo, v kateri živimo. Okoljevarstveniki si delimo usodo s svojimi sodržavljankami in sodržavljani, tudi ko...
    več

    Skrb zase – meditacija, etika, kritična pedagogika

    V tem prispevku se lotevamo premisleka o čuječnosti v povezavi z etiko in kritično pedagogiko. Pokazati poskušamo, da je za dosledno in poglobljeno ukvarjanje s čuječnostjo nujno ukvarjanje s pojmi in idejami, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo vsebino etičnih dolžnosti. Čuječnost je v sodobnem svetu pogosto uporabljena kot...
    več

    Pomisleki: Ikeaizacija družbe

    Kako priznati, da nečesa ne veš, še zlasti če naj bi bil avtoriteta na določenem področju? Pred takšno dilemo se je znašel nadobuden študent, ko je zbolel za redko boleznijo, s katero se specialist, ki naj bi mu pomagal pri ozdravitvi, še nikoli ni dejansko ukvarjal. Specialist je naredil...
    več

Doma in po svetu

    Kako neki lahko imajo vsi nadpovprečne dobičke? Seveda morajo goljufati

    Živimo v postsocialistični družbi in neoliberalni kapitalistični državi, ta dejstva pa nas pehajo v vse bolj atomizirano družbo vse bolj prekarnih in revnih posameznikov, kar pa ni zgolj anomalija sistema, temveč njegovo bistvo, je mladim v Mariboru odpiral oči sociolog Rastko Močnik. Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka je v okviru...
    več

    Dr. Alenka Zupančič

    Tokratna gostja oddaje Profil je dr. Alenka Zupančič, filozofinja, avtorica izjemno uspešne knjige Kaj je seks?, ki je nedavno izšla pri prestižni ameriški založbi M.I.T. Press in je že razprodana. Založba že sklepa pogodbe za prevode v pet drugih jezikov. Predstavnica ljubljanske lacanovske šole deluje kot znanstvena svetnica na...
    več

    Manifest za filozofijo

    Zapis je govor, ki ga je avtor imel na srečanju ob Mednarodnem dnevu filozofije, 16. 11. 2017 v Mariboru Danes torej govorimo o poresničnosti. Ne po naključju. Tako kot tudi ni naključje, da smo se znašli v post-faktičnem svetu oz. svetu »alternativnih dejstev«, kot temu pravijo v novoreku. Današnji položaj...
    več

    Trojanke, dr. Svetlana Slapšak

    Avtor:
    Potni list so ji med letoma 1968 in 1989 trikrat odvzeli. Preiskovali so jo, nadzorovali, pretepli so jo policaji in pripadniki tajnih služb. Bila je obtožena in kasneje na sodišču oproščena vsake krivde. Prejšnjemu režimu se je postavljala po robu v prepričanju, da socializem mora biti nekaj boljšega kot...
    več

    Od napotnic do s. p.-jev: degradacija pravic delavcev v Sloveniji in EU

    Leta 2003 so v Nemčiji odprli Pandorino skrinjico deregulacije trga dela. Nemškemu zgledu so sledile tudi ostale evropske države – vključno s Slovenijo. Devetnajsto stoletje se je počasi iztekalo. Na evropski celini je nastajala nova velika nacionalna država, saj se je 26 zveznih držav in pokrajin združilo v sedanjo...
    več

Sekcija UTD:

Video tedna

Citat tedna

»Kritika lahko prijetno živi v akademskih, kulturnih in medijskih institucijah in sobiva s kapitalističnim sistemom, čeprav je ta vse bolj izkoriščevalski. Nekdo lahko dobiva nagrade za eseje, v katerih piše o tem, kaj vse je narobe s sistemom, toda takoj, ko poskuša narediti kaj konkretnega na terenu, ga pretepe policija, je kaznovan ali pristane na sodišču. Za ljudi, ki so kritični, obstajajo udobna mesta, kamor te ta sistem postavi in s katerega lahko govoriš, kar hočeš. Sistem se tako prikazuje kot odprt, necenzuriran in kot da je za dialog. Toda konflikt nastane takoj, ko nekdo poseže v konkretne stvari, v konkretne dobičke interesnih skupin. Veliko denarja se zmeče v to, da sistemska kritika ne preraste v gibanje. Lažje je ustvariti kariero kakor gibanje. In to smo dobili v tranziciji. Dobili smo nevladni sektor in akademijo, ki je slonokoščeni stolp, in dobili smo to, čemur pravijo civilna družba. Toda nimamo množičnih gibanj, množičnih sindikatov in množičnih strank, ki bi temeljile na članstvu. In ta tako imenovana civilna družba je na koncu en kup pisarn, ki so odvisne od vladnih razpisov in se jih nihče ne boji.«

Če sistem ni pravičen za vse, prej ali slej ne bo za nikogar
Avtor:
Več citatov >>


Video tedna

Citat tedna

»Moderne tehnologije, kot so denimo pametni telefoni, so tehnologije, ki uničujejo pozornost. Pozornost je redka dobrina. Imamo je toliko in toliko in nič več. Pomembno je torej, kam jo usmerimo. Ampak kaj se prav sedaj dogaja? Pozornost je vedno bolj razpršena in vedno bolj plitka. Težje se učimo in znanje se uničuje. Znanja o družbi je manj, več pa je informacij, in ker lahko hitro pridemo do informacij, se nam zdi znanje nepomembno. Ampak problem, ki nastane tukaj, je, da je posledično tudi manj razumevanja, slednje pa je ključno. Stvari moramo razumeti, ne samo imeti dostop do informacij.«

»Vladajo nam skozi hrano«
Avtor:
Več citatov >>
cc 1997-2017 Zofijini ljubimci. Prijava za urednike
Izdelava spletne strani: Arhit