Društvo za razvoj humanistike

Zofijini ljubimci

2. 2. 2019 Kotiček

Hipernormalizacija

Avtor:

HyperNormalisation, 2016, Adam Curtis HyperNormalisation (Hipernormalizacija) je video-esej angleškega dokumentarista Adamu Curtisa, ki ga je leta 2016 pripravil za BBC. Film je bil narejen posebej za BBC-jev iplayer (BBC-jev spletni video portal) in ni bil in ne bo prikazan na televiziji. Epska, skoraj tri ure trajajoča zgodba, se v prepoznavnem Curtisovem slogu odvija v zadnjih štiridesetih…

več

Aktualno branje

16. 2. 2019 Obvestila

Napovednik oddaje Zofijini ljubimci, 21. februar 2019

V aktualni oddaji bomo v prvem delu oddaje v prispevku ameriškega kliničnega psihologa Bruca Levina preiskovali zakaj na kupce, študente, delavce in volivce potrošništvo in behaviorizem gledata na isti način: kot na pasivne, pogojevane objekte. V drugem delu oddaje pa bomo prisluhnili blogovskemu zapisu kanadskega publicista Davida Caina, ki...
več
13. 2. 2019 Obvestila

Okrožnica za februar 2019

Kot vedno, vabljeni k odzivom! Pišete nam lahko na mail zofijini@gmail.com ali nas kontaktirate na Facebooku! Povezava do okrožnice za februar 2019: http://eepurl.com/ghfJg1 
več
7. 2. 2019 Oddaja Zofijinih

Oddaja, 7.2.2019

Avizo Lepo pozdravljeni v oddaji Zofijini ljubimci, ki jo za radio MARŠ in spletni podcast, pripravljamo v Društvu za razvoj humanistike! Na predvečer slovenskega kulturnega praznika se spodobi, da smo »kulturni«. Zato v današnji oddaji začenjamo s prispevkom Andreja Korošaka z naslovom »Prešiček kot vrh ledene gore«, v katerem...
več
1. 2. 2019 Obvestila

Napovednik oddaje Zofijini ljubimci, 7. februar 2019

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika se spodobi, da smo »kulturni«. Zato bomo aktualno oddajo začeli s prispevkom Andreja Korošaka z naslovom »Prešiček kot vrh ledene gore«, v katerem ošvrkne nedavno dogajanje na ministrstvu za kulturo. V drugem delu oddaje pa bomo prebrali kritičen prispevek doktorja Borisa Vezjak o neznosnosti...
več
30. 1. 2019 Cenzurirano

Prešiček kot vrh ledene gore

Sedaj, ko so se »velike« teme, kot npr. Ljubljanska banka, pa drugi tir, begunska problematika, sovražni govor itd., vsaj delno ali začasno umaknile v ozadje, se toliko lažje prebijejo do pozornosti javnosti tiste, ki so dolgo bile zanemarjene, hote ali nehote. Ena takšnih je zagotovo problematika trpinčenja in mobinga...
več
25. 1. 2019 Obvestila

15. državno tekmovanje iz filozofije

Avtor:
Slovensko filozofsko društvo in Gimnazija Novo mesto objavljata razpis za 15. Državno tekmovanje iz filozofije za šolsko leto 2018/2019. Državno tekmovanje iz filozofije bo potekalo v petek, 29. marca 2019, na Gimnaziji Novo mesto, Seidlova cesta 9, Novo mesto, z začetkom ob 9.30 uri. Teme pisanja eseja so: Vprašanje...
več

Napovednik

  • 19. 2. 2019
  • Ljubljana

  • Slovenski mediji – med samocenzuro in sovražnim govorom

  • Organizira: Slovensko mladinsko gledališče
  • V torek, 19. 2., ob 20:00, vabljeni v Spodnjo dvorano Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana (Vilharjeva 11, 1000 Ljubljana), na pogovor z naslovom »Slovenski mediji –...
    več
  • 1. 10. 2018
  • Maribor

  • Misliti kritično, pisati kritično

  • Organizira: Zofijini ljubimci
  • Naučimo se pisati kritično! V sklopu projekta »Mediozofija« pripravljamo delavnico, na katero vabimo vse, ki bi želeli izboljšati svoje pisne izdelke in se naučili...
    več

Doma in po svetu

    Kaj so javni mediji?

    Na kaj najprej pomislimo, ko omenimo javni medij? Najbrž na britanski BBC (British Broadcasting Corporation), ki je postal v dvajsetem stoletju skoraj sopomenka za javni medij. Toda sopomenka še ne pomeni, da je mogoče po zgledu BBC univerzalno definirati javne medije. Ta stoletna radiodifuzna korporacija lahko deluje izključno znotraj...
    več

    Zygmunt Bauman: Mislec za družbeno pravičnost

    Avtor:
    V intervjuju, ki ga je s svetovno priznanim sociologom Zygmuntom Baumanom (1925–2017) opravil novinar Matt Kennard, je Bauman izrazil svoje globoko prepričanje, da moramo kakovost družbe »presojati po dostojnosti življenja najšibkejših«; tako kot tudi »nosilnost mostu merimo po nosilnosti njegovega najšibkejšega stebra« in ne, da izmerimo in »vzamemo povprečno...
    več

    Mračna umetnost vladanja – Machiavelli ali makiavelist?

    Avtor:
    Niccolò Machiavelli (1469–1527) je najslavnejši in obenem tudi najbolj kontroverzen politični mislec renesanse. Živel in ustvarjal je v samem popku italijanske renesanse, v Firencah, na vrhuncu njene zrelosti. Petrarka, Dante in Boccaccio so bili že poldrugo stoletje shranjeni v svečanosti spomina, Pico della Mirandola je že napisal »manifest renesanse« O dostojanstvu človeka (1486), Marsilio Ficino je prevedel vse Platonove dialoge. Ta čas se gradi največja cerkev na svetu, Bazilika Sv....
    več

Doma in po svetu

    Nelagodno prijateljstvo – nacionalizem in zgodovina

    Avtor:
    »Kaj danes zmore zgodovina?« je vprašanje, na katerega je v svojem nastopnem predavanju na prestižni izobraževalni instituciji Collège de France poskušal odgovoriti sloviti francoski zgodovinar Patrick Boucheron. Specialist za medievalistiko in obdobje italijanske renesanse je postal znan širši francoski javnosti, deloma pa tudi svetovni, kot urednik in idejni vodja odmevnega, a tudi kontroverznega dela Histoire mondiale de la France (Svetovna...
    več

    Metanje knjig proč

    Knjige druga za drugo skozi okno letijo v zaboj z napisom »RAZNO – ŠTOF« in pristajajo na umetnem keramičnem kompletu za sol in poper v obliki objemajočih se koal, plastičnem črno-rdečem svečniku, ki je bil pred tremi leti na dvajset-odstotnem znižanju v Bauhausu, angelčku iz Brezij, polomljenem poročnem čajnem servisu, lesenemu osličku iz trgovinice na Baščaršiji in lakirani školjki s stojnice v Poreču.
    več

    Ali besede lahko ubijajo?

    V skladu z ustaljeno sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice je le izjemoma dopustno omejevati pravico do svobode izražanja. Pravica do svobode izražanja ni neomejena. Gre za edino človekovo pravico, za katero je v evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP) izrecno navedeno, da jo je treba uveljavljati odgovorno....
    več

    »Demokracija« kot forma liberalno-ekonomskega izsiljevanja

    Filozofinja Alenka Zupančič o populizmu, neoliberalizmu, Evropi. Filozofinja, znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica analizira trend časa – populizem. Razlaga dinamiko populizmov in nacionalizmov, vpetih v logiko delovanja neoliberalnega kapitalizma. Opaža, da današnji nacionalisti ne verjamejo v moč svoje nacije, vse temelji na občutku ogroženosti,...
    več

    Spremeniti vse

    Avtor:
    Če bi lahko spremenila karkoli, kaj bi spremenila? Bi preostanek svojega življenja preživela na počitnicah? Poskrbela, da bi uporaba fosilnih goriv nehala povzročati klimatske spremembe? Morda bi hotela imeti etične banke in politike? Zagotovo pa bi bilo najmanj realistično, če bi želela vse pustiti tako, kot je zdaj, in...
    več

Sekcija UTD:

Video tedna

Citat tedna

»Delo se norčuje iz svobode. Uradna verzija je, da imamo vsi pravice in da živimo v demokraciji. Drugi nesrečniki, ki niso svobodni, morajo živeti v policijskih državah. Te žrtve morajo brezpogojno ubogati pravila, ne glede na to, kako samovoljna so. Oblasti jih imajo pod stalnim nadzorom. Uradniki, ki jih preganjajo, so odgovorni samo privatnim ali javnim višjim instancam. V obeh primerih sta oporečništvo in neubogljivost kaznovana. Za vse to se misli, da je zelo slabo. In tako tudi je, toda to ni nič drugega kot oris modernega delovnega mesta. Liberalci in konservativci ter libertarci, ki se pritožujejo nad totalitarizmom, se sprenevedajo in so hinavci. V vsaki zmerno destalinizirani diktaturi je več svobode kot pa na običajnem ameriškem delovnem mestu. V pisarni ali tovarni najdete isti tip discipline in hierarhije kakor v zaporu ali samostanu.«

Ukinitev dela
Avtor:
Več citatov >>


Video tedna

Citat tedna

»Manjkajo politične strukture, ki so pred desetletji pomagale dodati različne perspektive različnih ljudi in so pomagale pri razumevanju družbe. Posledici tega sta vznik desničarskega populizma in vzpon skrajne desnice. Ljudje se ne čutijo predstavljane ali slišane – tudi leve stranke so marsikje postale zvočnik zelo izpraznjene govorice. […] Danes je močna ideja, da smo vsi enakopravni. Na družbenih omrežjih vsi komuniciramo in zdi se, da je manj distance, kot je je bilo. A v resnici je manj predvsem poti, da bi lahko ljudje vstopili v politični prostor in svoje skrbi predstavili na način, ki bi imel dejanski učinek.«

Tekstilne delavke Balkana, antifašizem in rasist na neapeljskem metroju
Avtor:
Več citatov >>
cc 1997-2019 Društvo za razvoj humanistike. Prijava za urednike
Izdelava spletne strani: Arhit