#1/2026
Uvodne besede uredništva
O izvirih zla v sodobni družbi
Prva številka novega letnika Dialogov prinaša nabor vrhunskega branja domačih ter tujih avtoric in avtorjev, ki vas bodo med poletjem s svojimi besedili zagotovo vsaj malce vznemirili in vas iz počitniške rutine popeljali med vznemirljive like, teme, prostore in krajine: k čudodelki Tiliki med meandre Mure, v zapletene notranje meandre Poševnice iz road movie monodrame, v bar Quattro e venti ali pod pisane tende z udarno zvočno kuliso Sonicsov ali na koncertek ženske trpnosti, če The Sonics niso po vašem okusu – kjer vas bo spreletelo, da se je še zmerom zdanilo, čeprav je včasih noč nekoliko daljša, čeprav vaš strah ostaja buden tudi v spanju in čeprav pod oknom joka nopperabó, ženska brez obraza, najlepša od prikazni. Morda se boste zalotili, da na balkonu visoke hiše prebirate romane v treh vrsticah, medtem ko v grmičevju utripajo kresnice, nekje v bližini golob Brane in netopirji mladič Mirko vadita letenje, poletno nebo pa začenja grmeti, godrnjati, hrumeti, drdrati, tuliti, doneti, rogoviliti, lomastiti, jamrati, pokati, stokati in jokati svoj bluz. Zunaj bosta dež in vonj po zemlji hrepenela, da bi vas dosegla, vaš oče pa bo medtem doma brskal po straneh o dekonstrukciji, na katerih teksti posiljujejo uveljavljene ideologije, ki ne dajo mirno spati pošasti v kozarcu v motni tekočini. Tako Urad za zadeve kot Urad za stvari bosta med poletjem imela kolektivni dopust, zato se ne trudite s telefonskimi klici, raje z dobro družbo zaidite v gostilno Duh ali pa si poiščite vznemirljivo počivališče ob poti – mimo bo prišla lisica ali pa bodo vzvratno priveslali veslači, to je s potopom v branje na naslednjih straneh tako rekoč zagotovljeno.
Med prebiranjem poletne številke Dialogi boste naleteli tudi na prvo besedilo iz serije esejističnih prispevkov na temo zla v sodobni družbi – teme, ki bo rdeča nit novega letnika revije. Zlo s stališča sodobnosti je fenomen, ki ga je treba raziskovati, o njem je treba pisati in razpravljati. Izviri zla v sodobni družbi so večplastni, pisatelji in znanstveniki jih običajno povezujejo s kompleksnimi strukturnimi in moralnimi izzivi našega časa. S serijo esejev v tej in naslednjih številkah ponujamo premislek o izvirih zla v sodobnem času in predvsem o tem, kako raznotere oblike zla učinkujejo na pravičnost, solidarnost, okoljsko etiko, vest, vrednote, humanizem, javni diskurz, družbeno neenakost, delo, svobodo in nasploh na družno, skupnost in naša življenja. Umetna inteligenca sama po sebi nima zavesti ali zlih namenov, vendar ob dobrobiti, ki jo prinaša človeštvu, dokazano generira tudi specifične oblike zla: z erozijo vrednot povzroča družbeno in moralno škodo, prispeva k digitalnemu nasilju, spodbuja dvom v avtentičnost. Raziskovalci v zvezi s posledicami njenega obstoja in uporabe pišejo o avtomatizaciji predsodkov, popačenju kolektivnega znanja in algoritemski manipulaciji uma; globoki ponaredki že vrsto let rušijo zaupanje v znanost, demokracijo, avtorstvo, avtoritete in medije. Seveda nas bo zanimalo tudi, kako umetna inteligenca vpliva na vse nas, ki se izražamo s pisanjem, prevajanjem, objavljanjem.
Ob družbenih anomalijah, povezanih z delovanje zla v sodobni družbi, bomo v esejističnih in humanističnih prispevkih prevetrili tudi obstoj pasivnega zla, ki se poraja iz nekritičnosti, konformizma, ignorance, udobja, odsotnosti angažiranega delovanja in vsesplošne brezbrižnosti. Ali kot v pesmi Prerekanja zapiše Urša Majcen: gledaš svet milo … in vseeno pleniš. Zanimalo nas bo, zakaj se pogosto zdi, da so sodobne oblike zla, na primer nadzor ali ekonomski pritisk, neosebne, in kako možnost anonimnosti na spletu prispeva k brisanju mej zla. Osvetlili bomo zlo, ki izvira iz rušenja socialnih vezi, in zlo, ki izvira iz sodobnih družbenih in ekonomskih pritiskov, pa tudi vlogo medijev in družabnih omrežij pri širjenju sodobnega zla.
V tem razklanem svetu se človek vse bolj zapleta v disonance – je to tisti zbodljaj vesti, ki se nam oglaša pod hrupom vsakdana, nas v eseju, objavljenem v tej številki revije, sprašuje mladi filozof in potopisec Aljoša Toplak. Za vest se nam občasno dozdeva, da je le še eden od reliktov minule dobe. Če je vest notranji dialog posameznika s samim seboj, bi v notranjosti morali imeti nameščen ojačevalec zvoka z izjemno močjo, da bi v neznosnem živžavu vsakdana sploh zaslišali glas svoje vesti. Svet, v katerem živimo, je izjemno hrupen in kompleksen. Živimo v času popolnoma novih oblik komunikacije in manipulacije resničnosti, ki iz dneva v dan, iz ure v uro drastično spreminjajo družbo in posameznika. V kaotičnem stampedu družbe nenehnega hitenja se človeški glas lahko sicer veliko hitreje javno izrazi kot kadarkoli v preteklosti, vendar se zdi, da je sporočilo posameznika le kratek odblisk svetlobe od sten njegovega lastnega digitalnega mehurčka, ki že v naslednjem trenutku žarek pozornosti preusmeri kam drugam, na koga drugega, ne da bi zares mogel kogarkoli doseči, saj je praznina med izgubljenimi odnosi vse bolj vseobsegajoča in podoba sveta vse bolj izmuzljiva in popačena. V takšnih vsakodnevnih pogojih človek zlahka izgubi stik s samim seboj, s svojim resničnim bistvom, s svetom in z drugimi. A obstajajo načini, kako te izgube omiliti – med njimi sta pisanje in branje, ki nagovarjata najbolj elementarna in bistvena vprašanja ter s tem gradita našo bit in naš svet in sta, kot bi rekel nemški filozof Peter Sloterdijk, izjemno pomembni antropotehniki, s katerima ljudje urimo in oblikujemo svojo zavest, identiteto in bivanje. Revija Dialogi s prispevki, ki jih objavljamo na naslednjih straneh, želi negovati oboje, kakovostno pisanje in branje o relevantnih temah, hkrati pa postati ojačevalec vesti ter vezivo skupnosti, ki jo druži ljubezen do branja in pisanja.
Oblikovanje + fotografija: Matjaž Wenzel / www.milimeter.si
Dialog!, revija za literaturo in humanistiko, številka #1-2026. Izdajatelj: Društvo za razvoj humanistike, Ob železnici 16, Maribor – www.zofijini.net; zofijini@gmail.com; revija.dialog@gmail.com; FB: Društvo za razvoj humanistike; X: Zofijini, IG: Zofijini Ljubimci
Odgovorna urednica Petra Kolmančič, uredništvo Tomo Podstenšek (proza, dramatika), Petra Kolmančič (poezija, esej, leposlovje za otroke in mlade), Kristina Kočan (prevodna književnost, kritika), Nina Medved (mlada književnost, novi glasovi). Oblikovanje in fotografija Matjaž Wenzel / www.milimeter.si. Tisk – Dravski tisk, d. o. o. Natisnjeno v 300 izvodih. Cena: 8 €. Naročila: revija.dialog@gmail.com.
Maribor, junij 2026