Družba

V prejšnjem prispevku smo videli, kako sta ameriška psihologa Felicia Pratto in Jim Sidanius v 90. letih prejšnjega stoletja s sintezo lastnih izsledkov in različnimi koncepcijami drugih avtorjev glede socialnih stališč in medskupinskih odnosov, ustvarila lastno teorijo, poimenovano teorija socialne dominantnosti (social dominance theory – SDT), zelo širok pojasnjevalni...

Največje katastrofe nekoč in danes, ki so neizbrisno prizadejale našo civilizacijo, poleg upoštevanja ekonomskih in socioloških dejavnikov, navsezadnje tudi zgodovinske umeščenosti, porajajo tudi vprašanja, kakšna je bila sploh vloga osebnosti tistih najbolj izpostavljenih političnih odločevalcev, ki so krojili usodo celotni človeški skupnosti in ali obstajajo kakšne psihološke dispozicije pri...

Obveščamo vas, da je Združenje ateistov Slovenije (ZAS) izdalo svoj peti Ateistični zbornik. Tokratni je tematsko osredotočen na vpliv znanosti na oblikovanje družbene zavesti. Digitalno različico natisnjenega zbornika najdete na povezavi: Ateistični zbornik 2019-2020 (PDF)

Starost je življenjsko obdobje, ki ga posamezniki različno doživljajo, le-ta pa vpliva na oceno lastnega stanja, odnos do okolja in strategije, ki jih izbirajo za svoje življenje. Staranje pa je proces, ki traja vse življenje, od rojstva do smrti. Starostnikom v tretjem in kasneje četrtem življenjskem obdobju moramo zaradi...

Po predsedniških volitvah v ZDA leta 2004 je satirični časopis The Onion (Čebula) objavil članek, v katerega so hudomušno vtaknili tudi izmišljen citat zmagovalca takratnih volitev, predsednika Busha. Glasil se je takole: »Zavezništvo med drobno frakcijo tistih z vrha piramide in ogromno maso neumnežev tam spodaj, nikoli ni bilo...

Dovolj plavzibilno se zdi, da družbeni razvoj preoblikuje tudi posameznikovo osebnost, z njo vred pa postajajo prevalentne oblike psihopatologije, ki jih dotlej še nismo poznali. Če lahko rečemo, da sta bili nekoč histerija in obsesivna nevroza prepoznavni značilnosti zgodnje stopnje kapitalizma in se je Sigmund Freud pred dobrim stoletjem...

Povabilo k pripravi prispevkov za Ateistični zbornik 2019–2020 Združenje ateistov Slovenije (ZAS) je v letih 2012–2018 izdalo štiri Ateistične zbornike, po enega na dve leti. Vsi štirje zborniki so prosto dostopni v nekaterih knjižnicah in na spletni strani. V ZAS smo se odločili, da pripravimo še peti tovrstni zbornik....

V današnjem času smo lahko bolj kot kadarkoli prej prepričani, da je rasa socialno-politični pojav, ne pa neka specifična biološka danost. Slednja sintagma je posledica človeku imanentne težnje po klasifikaciji, na osnovi katere nastajajo stereotipi, te tako usodne spoznavne kategorije o pripadnikih določenih socialnih skupin (ras, etnij, družbenih razredih...

V prejšnjem sestavku je bilo govora o vplivu inteligentnosti na razvoj specifične ideološke orientacije. Že mnoge starejše, še posebej pa sodobnejše študije so potrdile povezanost nižjih kognitivnih sposobnosti (IQ) z desničarsko avtoritarnostjo (RWA), kar privede do t.i. socialne konservativnosti (sprejemanje tradicionalnih in moralnih vrednot, podrejanje etabliranim institucijam, zavračanje sekularizma...

Zgodovina zahodne civilizacije izpričuje, da so že v sivi davnini obstajale delitve in pojmovanja neenakosti med ljudmi. V Antiki vrhunec diskriminacije predstavlja Platonova hierarhija bitij, kjer bogovom sledijo ljudje, nato živalsko in rastlinsko carstvo, na dnu je neživa narava. Odnos nadrejenosti in podrejenosti se pri ljudeh pokaže v razliki...

Ali so predsodki res mlinski kamni okoli vratu naše civilizacije? Predsodki so nujno zlo v razvoju človeške družbe. Brez njih ta pravzaprav ne obstaja, saj jih najdemo že v sužnjelastništvu in kastnih socialnih sistemih ter mnogo kasneje v vseh modernih družbah. So negativna stališča, posplošene, povsem neupravičene sodbe o...

Tudi v naši družbi se vsake toliko zastavi vprašanje dobre družbe. Morda zaradi volitev ali kakšnih drugih okoliščin. Vprašanje se po eni strani nanaša na družbeno pravičnost, po drugi strani na vprašanje svobode in le malokdo ne želi živeti v pravični družbi ali biti svoboden. Kljub temu nam v...

Posnetek prvega predavanja iz novega cikla javnih predavanj »Filovizija«. Kristina Božič, novinarka Večera, je pod naslovom »Znamenja populizma« okvirno predstavila razraščanje populističnih gibanj in trendov, ki se vzpostavljajo kot nasprotje prizadevanj za razsvetljeno in demokratično družbeno okolje. Ivan Cankar je nekoč dejal: »Mladenič napravi maturo, je do vrha nabasan z različnim...

Skrajni desničarski populizem postaja neznosni nevralgični vozel v že tako ali tako dovolj zapletenih aktualnih družbenih razmerah. Videti je, kot da ključni družbeni odločevalci, torej zlasti etablirana politika, le s težavo najdejo protistrup tej verjetno najbolj nevarni nadlogi, ki je dosegla zdaj že epidemične razsežnosti v večini evropskih držav,...

Pogled od blizu v konservativno dušo Politični koncept konservativizma se v posameznikovem vrednostnem sistemu reflektira kot težnja po ohranjanju socialne stabilnosti in kontinuitete. Prav zaradi tega gre za navezanost na tradicionalne institucije, prakse, hierarhične odnose, lastnino. Je preferenca do vsega znanega, preizkušenega, do zgodovinske zapuščine, tistega, kar smo nasledili...

Študentsko filozofsko društvo že vrsto let prireja tradicionalni Filozofski maraton, teden trajajočo serijo celodnevnih predavanj, ki spremlja Unescov svetovni dan filozofije. Maraton poteka kot nepretrgana tedenska serija predavanj in se odvija v prostorih Filozofske fakultete. V letu 2018 se bo odvijal med 12. in 16. novembrom. Letošnja tema je Filozofija in...

Pred dvesto leti, 5. maja 1818, se je rodil Karl Marx. Ob zaključku srednje šole je v maturitetnem eseju zapisal: “Če kdo dela le zase, lahko pač postane znamenit učenjak, velik modrec, odličen pesnik, toda nikoli popoln, resnično velik človek.” Marx je v življenju napisal še veliko, toda nikoli...

Zgornji naslov je prevzet po tretjem delu dokumentarne serije Stoletje jaza, ki jo je leta 2002 za BBC posnel Adam Curtis. Tukaj ne bom povzemal celote, osredotočil se bom le na idejo spreminjanja samega sebe, na samoaktualizacijo, ki je, med drugim, tematizirana v dokumentarcu. Preidimo k filmu. V nadaljevanju...

Etimološka primerjava demokracije in populizma vodi do sklepa, da gre za izraza s podobnima pomenoma. Demokracija dobesedno pomeni vladavino ljudstva, populizem pa izvira iz latinske besede populus ali narod. V rimski republiki je bil izraz uporabljen za poimenovanje političnega gibanja, ki je predstavljalo interese »navadnih« državljanov (Morstein-Marx, 2003). Podobno...

V 11. številki zbornika “Ustroj”,  bo osrednja tema svoboda posameznika znotraj spreminjajoče se družbe v 20. in 21. stoletju.  Izšel bo v sklopu predavanj, ki pod istim naslovom enkrat mesečno potekajo na III. gimnaziji Maribor. Zato objavljamo dva razpisa; razpis za članke, ki bodo zraven člankov avtorjev predavanj objavljeni...

Rosina šola delavskih pravic za mlade V okviru »Rosine šole delavskih pravic za mlade« je potekalo predavanje Dr. Tiborja Rutarja z naslovom »Osnovni pojmi za razumevanje družbe«. Namen predavanja je bil predstaviti več glavnih splošnih vidikov dobre sociološke razlage raznovrstnih družbenih pojavov. Med te vidike spadata predvsem (a) predpostavka,...

Tehnološko preoblikovanje človeka, narave in družbe: tehnološka konvergenca, krepitev človeka ter odgovorno raziskovanje in inoviranje Uvod Znanost in tehnologija igrata vedno bolj pomembno in transformativno vlogo v sodobnih človeških družbah, še posebej v razmerah naraščajoče globalne prepletenosti in povezanosti. V določenem oziru gre za nadaljevanje trenda, ki je prisoten...

Donald Trump zmaguje na republikanskih strankarskih volitvah s takšno intenzivnostjo, da se dozdeva vse bolj verjetno, da bo postal naslednji republikanski predsedniški kandidat in mogoče celo naslednji predsednik ZDA. Demokrati imajo o tem zakaj zmaguje zelo malo razumevanja – pa tudi veliko republikancev ga ne vidi kot republikanca in ga...

»Družbeno okolje, v katerem “služenje kruha” – pri čemer človek živi zgolj zato, da služi denar, in to v kakršnihkoli okoliščinah ali v kakršnemkoli stanju – vlada samemu življenju, je v svojem bistvu patološko.« Peter Wilberg Bralec knjige Bolezen je zdravilo, iz katere je prepisana misel v naslovu, si...

»Tehnologija ni ne slaba ne dobra, niti ni nevtralna.« Melvin Kranzberg Hiter vzpon tehnologije in rešitve, ki jih prinaša, so priložnost za preoblikovanje mnogih področij človekovega udejstvovanja. Tehnologija prinaša poenostavljene rešitve za vse aspekte naših življenj, vključno z ekonomijo in delom. V svoji najboljši različici nam obljublja povsem novo...

Mladen Dolar: Kaj je v imenu? Ime ima vselej simbolni mandat. Takoj ko se pojavijo samozvanci, ki si lastijo tuje ime, se zastavijo vprašanja o moči simbolnega mandata, njegovi veljavnosti in upravičenosti. Imena se nanašajo na genealogije, a s tem vedno vključujejo določeno porazdelitev moči. Prisvojiti si ime pomeni...

Recenzija knjige »Gli dei del capitalismo« (»O bogovih kapitalizma«) »Capitalism has made it this way, Old-fashioned fascism will take it away« Marilyn Manson, ameriški rock glasbenik Povzetek vsebine                                          ...

Gosta okrogle mize, ki je v prostorih Kible potekala v sklopu gledališkega projekta »Narcissus: Resničnostno gledališče«, sta bila dr. Mirt Komel in dr. Eva Vrtačič. Projekt Narcissus raziskuje tematiko in problematiko patološkega narcisizma v današnji hipertehnologizirani družbeni realnosti. Žižek že leta 1985 zapiše, da je patološki narcisizem postal prevladujoča...

Do leta 2020 bo po ocenah WHO zaradi samomora umrlo letno približno poldrugi milijon ljudi. Pogosto si postavimo vprašanje, kaj pripelje človeka do tega, da »si vzame življenje«. Razlogi gotovo so, odgovora pa ne dobimo nikoli. Tistih, ki naj bi odgovorili, žal, ne morejo, svojci pa ne največkrat ne...

Identiteta in predstava v popularni kulturi V dokumentarnem filmu »The Codes of Gender« (Kode spola, 2009), medijski strokovnjak Sut Jhally s tezo, da oglaševanje ne prodaja zgolj izdelkov ampak tudi ideje o svetu, ponuja intenzivno analizo nezmožnosti komercialne kulture, da se izogne reakcionarnim reprezentacijam spola. Jhallyevo izhodišče je revolucionarno...

Spremna beseda v knjigo Margrit Kennedy, »Zavzemimo denar – Pot v ekonomski sistem, v katerem bomo vsi zmagovalci« Kaj pomeni »zavzeti« denar? Namig bi lahko našli v protestih gibanja Zavzemimo Wall Street iz leta 2011, ki so bili zagotovo v navdih pri naslovu knjige. Proteste je zaznamovalo predvsem dvoje....

Vprašaj filozofa! – vi sprašujete, filozofi odgovarjajo Vprašanje: Ali imajo filozofi kakšen vpliv na vsakdanje življenje ljudi? Z vsakdanjim življenjem mislim, četudi na posreden način, na splošno javnost, politike, ekonomiste, terapevte, šefe, romanopisce, in tako naprej. 31. januarja, 2014 Odgovarja Oliver Leaman: »Morda ne povsem neposredno, ampak z vplivanjem...

Predavanje Tiborja Rutarja z naslovom “Marx o družbeni pravičnosti – osnovni pojmi”, ki je potekalo v sklopu svetovnega dneva filozofije in jesenskega cikla predavanj »Delo – kapital – komunizem«. Tibor Rutar je doktorski študent sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, član programskega odbora Delavsko-punkerske univerze in član Iniciative za...

Predavanje iz cikla »Maribor: včeraj, danes, jutri«, Jože Kos Grabar ml.: »Prostorsko-gradbeni razvoj Maribora od leta 1200 do danes in ideje za jutri«. Jože Kos Grabar ml, geodet in prostorski načrtovalec je v zgodovinsko kritičnem orisu prikazal značilne etape v prostorsko-gradbenem razvoju mesta Maribor. Po kratkem uvodu, posvečenem začetkom...

V tem zgodovinskem času, ko se izrisuje podoba možne prihodnje, drugačne, bolje ukrojene slovenske in širše družbe, se zastavlja vprašanje, katere naj bodo njene temeljne zastavitve in v čem bodo le-te drugačne od sedanjih, neprimernih. Kaj naj bo torej rdeča nit družbene preobrazbe, kakšno naj bo osnovno idejno-vrednostno vezivo...

Predavanje iz ciklusa »Kompleksna družba v radikalni sredini« z naslovom »Protisistemski problem«: v Mariboru, v petek, 30. 11. 2012 ob 18h, v Pekarni (Upravna zgradba). Predaval bo mag. Bojan Radej. Več o ciklusu »Kompleksna družba v radikalni sredini«: http://www.sdeval.si/Objave/Ciklus-predavanj-Kompleksna-druzba-v-radikalni-sredini.html Vsebina, ki bo predstavljena, je bila objavljena v reviji Monitor...

Beg pred svobodo (1941) (odlomek) » Rezultat takšnega vpliva je dvojen: po eni strani ljudje postanejo skeptični in cinični napram vsemu kar se govori in tiska, po drugi strani pa infantilno verjamejo v vse, kar jim pove nekdo z avtoriteto. Tovrstna kombinacija cinizma in naivnosti je zelo tipična za...

Filozofija svobode v Kulturnem Inkubatorju To jesen bodo torki v Kulturnem Inkubatorju posvečeni razpravljanju o svobodi. Osebni svobodi, politični svobodi, družbeni svobodi. V torek, 16.10. ob 18.00 bo gostja cikla dr. Mojca Ramšak, etnologinja in filozofinja, ki raziskuje na področju etnologije, folkloristike in kulturne ter socialne antropologije. V uvodu...

V soboto, 26. maja 2012, ob 19:00, v Hotelu Primus (Ptuj) Predavatelj bo izpostavil paradoksnost razmišljanja o svobodi in nasprotja njenega doživljanja. Pojmi, ki se nam zdijo samoumevni, v različnih človeških družbah nimajo enoznačnega pomena. Tako na primer ne moremo govoriti, da imata pojma osebe ali posameznika enak pomen...

Zelo kratka zgodovina športa Zgodovina športa je del splošne zgodovine, saj preučuje človekovo telesno dejavnost skozi posamezna razvojna obdobja. Zgodovina športa kot veda poskuša pojasniti oblike in sredstva, ki so se razvila v posameznih obdobjih, se pravi, s čim in kako so se v preteklosti ukvarjali, oziroma kakšne oblike...

Paul Standish v članku Narava in cilji vzgoje in izobraževanja opozarja, da »se v Beli knjigi Evropske unije, Teaching and Learning – Towards the Learning Society, samozavestno izjavlja, da so razprave o ciljih vzgoje in izobraževanja končane (Evropska komisija 1996) – cilj izobraževanja je namreč služenje ekonomiji.« Tisti, ki...

Spomin na poletje je bil še živ in šolsko leto še ni prišlo niti do prvih praznikov. Moja druga najstarejša hčerka (najstnica v sedmem razredu) je prišla iz šole rahlo zmedena. Nekaj so »pisali«. In je prijateljici, s katero sta se že nekaj dni skupaj pripravljali na ta preizkus...

»Enakost, bratstvo, svoboda!« so vzkliki francoskega meščanstva, s katerimi so utemeljili svoj prevzem oblasti pred dvesto dvajsetimi leti in s katerimi legitimirajo svoj obstoj vse moderne družbe zahodnega kulturnega kroga. Še ne tako dolgo nazaj se je delu družboslovja, humanistike in umetnosti dozdevalo, da je čas, ki so ga...

Družbena odgovornost kot poseben teoretski koncept je relativno nov znanstven in uporabnodružbeni konstrukt. Pojav koncepta je povezan s pojavom takšnih družbenih in psihosocialnih okoliščin v sodobnih družbah, v okviru katerih se je pričela izgubljati zavest za to, da je nujen pogoj za kakršnokoli delovanje vrste homo sapiens sapiens prav...

Borisa Šinkoviča sem spoznal v starem režimu kot začetnika bolšjega trga pred mariborsko Sinagogo (še pred arhitektonsko intervencijo, ki je sejem na tem mestu ukinila) in kot veščega organizatorja kulturnih prireditev. Spomin mi pravi, da je nastopal kot samostojen organizator javnih kulturnih in umetniških prireditev, kar tedaj še sploh...

…Privatna lastnina ni nič drugega kot samo posrednik svobodnega delovnega razpolaganja s proizvajalnimi sredstvi. Lastnik proizvajalnih sredstev ima samo pravico razpolagati s svojo lastnino v skladu s svojo lastno svobodno iniciativo. Pravica razpolaganja pa se lahko spremeni takrat, ko se privatna lastnina prične pretvarjati v sredstvo za neutemeljen razvoj...

Kot svetovalec takratnega predsednika največje opozicijske stranke za področje šolstva in športa sem imel pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami priložnost opazovati kot nestrankarski človek na pol od blizu (oziroma od daleč) nastajanje alternativnega vladnega programa. Ko gledam nazaj, mi je zanimivo (ali pa presenetljivo), kako zdajšnja družbena kriza takrat še...

Velika medijska in javnomnenjska pričakovanja, da bodo sodobne ekonomije končno našle čarobno paličico, s katero bodo odčarale posledice aktualne gospodarske in družbene krize, v kateri se nahajamo, so simptomatična in značilna. So simptom neučakanega uma sodobnega človeštva »razvite« manjšine sveta, ki ne želi razumeti, čemu je do »krize« v...

Ko so fizika in nobelovca Alberta Einsteina vprašali, katera je najmočnejša sila v vesolju oziroma kateri je največji izum človeštva, je kot iz topa izstrelil, da obrestno obrestovanje. Kaj je s tem mislil, nam pokaže primer tako imenovanega Jožefovega pfeniga. Če bi Jožef svojemu sinu Jezusu ob njegovem rojstvu...

Leta 1971 je Georg Coock pod psevdonimom Luke Rhinehart izdal menda avtobiografski roman The Diceman, Mož na kocki. Glavna oseba romana je newyorški psihiater in psihoanalitik Luke Rhinehart, uspešen in zelo ambiciozen strokovnjak, ki na neki točki svojega življenja zelo podvomi v smiselnost tako svojega zasebnega kot tudi strokovnega...

Če hoče nek individualni ali skupinski subjekt trajno in čim manj ogroženo vladati, tj. sebi in/ali svoji (ozki) družbeni skupini preko izvajanja oblasti čim bolj trajno zagotavljati življenjske dobrine, mora biti v prvi vrsti dovolj obrambno zaščiten, tj. varen pred politično-oblastnimi konkurenti in hkrati konkurenco drugih družbeno-organizacijskih konceptov ter...

»V sodobni družbi  je  ̶   tudi zaradi hitrosti njenega spreminjanja ̶  temeljnega pomena, da vsak posameznik pridobi kakovostno splošno izobrazbo in kakovostno znanje« (pov. po Beli knjigi). Ker je le-ta nastajala od leta 2009 naprej, vmes pa doživela na osnovi danih predlogov kar nekaj kritik, tako s strani strokovne...

V Sloveniji so vse glasnejša mnenja, da je potrebno reformirati trg dela, javne službe, pokojnine in sploh vse. V Sloveniji je vedno bolj samoumevno, da moramo sprostiti trg, ga narediti zanimivega za vlagatelje, odpraviti ovire, ki jih predstavlja zbirokratizirana javna sfera, odpraviti gospodarske in državne monopole, spodbuditi prosti trg,...

Že leta 1979 je britanski raziskovalec in profesor Colin Cherry v knjigi Doba dostopa: informacijska tehnologija in socialna revolucija (The Age of Access: Information Technology and Social Revolution) razmišljal o velikem vplivu takrat šele porajajoče se informacijske tehnologije, in to v času, ko so bili računalniki še ogromne naprave...

(odlomek iz knjige »Imeti ali biti«) Če upoštevamo moč korporacij, brezbrižnost in nemoč velikega dela prebivalstva, neustreznost političnih voditeljev v skoraj vseh državah, grožnjo z jedrsko vojno, ekološke nevarnosti, da ne govorimo o takih pojavih, kot so podnebne spremembe, ki bi same lahko povzročile lakoto v številnih delih sveta,...

Ali je odmevna dejavnost Wikileaksa napoved prihoda prave demokracije – kot menijo sami aktivisti, člani Wikileaksa – ali le del spektakla, še ena v vrsti vznemirljivih vesti, ki so jo pograbili svetovni mediji? To bo pokazal čas. Če je napoved prihoda demokracije, potem bo globalno prebivalstvo doseglo, da postane...

Ideja prostega trga je že od svojih začetkov v 18. stoletju temeljila na ideji racionalnega posameznika, ki v skrbi za lastne interese nenehno preračunava možnosti. Nekje od 70. let 20. stoletja pa se je vsaj v praksi kot temelj sodobnega kapitalizma (in tudi sodobne države) pričel pojavljati posameznik –...