Dialogi

2. 7. 2018 Zofija v medijih

Kako deluje strah pred Drugim

Avtor:
Zunanje naključje je hotelo, da sta Viktor Orbán (Fidesz) in Janez Janša (SDS) osvojila parlamentarne volitve v razmiku manj kot dveh mesecev. Prvi je na Madžarskem prejel ogromnih 48 odstotkov, s tem dvotretjinsko večino sedežev v parlamentu in celo povečal naskok s prejšnjih, zanj zmagovitih volitev v letih 2010...
več
13. 6. 2017 Zofija v medijih

Koliko seksizma?

Avtor:
Slovenija ostaja država zelo čudnih manir: ko gre za sovražni govor, bi ga sicer obsodila, a v praksi ga izvajajo tudi pravniki, medtem ko ga tožilci ne prepoznavajo kot kaznivega dejanja. Ko gre za pravice azilantov, bi jih kratila, a v praksi kršitev mednarodnih konvencij naši bivši sodniki ne...
več
16. 1. 2017 Zofija v medijih

O javnih nalogah filozofije

Avtor:
Ne more biti dvoma, v javnem prostoru današnjega dne filozofija drastično izgublja svoje mesto. Filozofi se večkrat zdijo nepotrebna krama iz zaprašenih omar, potrebna kemičnega čiščenja, njihovo dojemanje sveta preživeto, status v družbi parazitski ter času, misli in družbenim potrebam neprimeren, njihovo mnenje pa, kot že tisočletja, v najboljšem...
več
20. 10. 2016 Zofija v medijih

Morda Maribora jutri ni – že včeraj smo pozabili na tistega danes

Avtor:
Sredi letošnjega julija se je Maribor znašel na seznamu evropskih mest in pokrajin, ki nasprotujejo prostotrgovinskim in investicijskim sporazumom: postal je svobodno območje, so dejali, v katerem ne veljajo TTIP, CETA in TISA. Razen redkih verjetno večina ne ve, da je takšen simboličen korak, ki so ga nato podprli...
več
6. 5. 2016 Zofijina modrost

Etična zaveza znanosti

Avtor:
Pri reviji The Economist so oktobra 2013 v osrednjem članku številke z naslovom “How science goes wrong”1 obravnavali vedno večje težave, s katerimi se soočajo nekatera področja sodobne znanosti. Predstavili so presenetljivo ugotovitev, da vse več znanstvenih odkritij, ki jih raziskovalci objavijo tudi v uglednih znanstvenih revijah, ni mogoče...
več
22. 4. 2016 Zofijina modrost

Kariere z ovirami – ženske v znanosti

Uvod »…  je tipična ženska v znanosti, ki  dela veliko več kot moški, ker se mora vsak dan znova in znova dokazovati ter biti izredno stroga do sebe. Saj je prijazna, a nima časa za pogovor, ker jo vedno čaka delo. Resnično težko razumem, kako lahko ženske to vzdržijo...
več
15. 4. 2016 Zofijina modrost

Tehnološko preoblikovanje človeka, narave in družbe

Tehnološko preoblikovanje človeka, narave in družbe: tehnološka konvergenca, krepitev človeka ter odgovorno raziskovanje in inoviranje Uvod Znanost in tehnologija igrata vedno bolj pomembno in transformativno vlogo v sodobnih človeških družbah, še posebej v razmerah naraščajoče globalne prepletenosti in povezanosti. V določenem oziru gre za nadaljevanje trenda, ki je prisoten...
več
6. 4. 2016 Zofijina modrost

O pomembnosti znanstvene pismenosti in kritičnega razmišljanja

O pomembnosti znanstvene pismenosti in kritičnega razmišljanja, ambivalentnem odnosu dela javnosti do znanosti in vlogi vseživljenjskega učenja O znanosti Preden spregovoriva o ambivalentnem odnosu določene skupine ljudi do znanosti in o vlogi izobraževanja in medijev pri tem odnosu, želiva pojasniti, na katero definicijo besede znanost se bova sklicevala. Pojem...
več
12. 3. 2015 Zofija v medijih

O položaju mladih znanstvenikov

Rubrika Detektor Varčevalna politika zadnjih let ima velik vpliv na vse vitalne elemente družbe, ki so na trgu lahko preveč ranljivi, še posebej pa to velja za izobraževanje in znanost. Kot v drugih sorodnih dejavnostih je tudi ta sektor v zadnjem času prejel nekaj hudih finančnih udarcev, ki ob...
več
11. 3. 2015 Zofija v medijih

»Znanost potrebuje mir in avtonomijo.«

Pogovor z dr. Francijem Demšarjem Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljevanju ARRS) je ena osrednjih institucij na področju znanosti pri nas, ki opravlja strokovne, razvojne in izvršilne naloge v zvezi z izvajanjem »Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije« ter tudi druge naloge za pospeševanje raziskovalne...
več
16. 3. 2014 Okrogla miza

Digitalna humanistika

Predstavitev nove spletne strani društva Zofijini ljubimci in okrogla miza na temo medijske prezence humanistike Ob predstavitvi nove spletne strani društva, smo Zofijini pripravili pogovor na temo digitalne humanistike (DH), katere del se v njeni najširši definiciji prepoznavamo tudi sami. Ob osnovah digitalne humanistike, smo v pogovoru s povabljenimi...
več
15. 9. 2013 Cenzurirano

Prispevki k mariborskemu kulturnemu programu

V zadnjih mesecih mariborsko kulturo pretresajo številni problemi z lokalnim financiranjem. Najprej je župan Andrej Fištravec osebno obljubil nujno potrebna sredstva Festivalu Lent, nedavno se je nekaj podobnega zgodilo s Festivalom Maribor, ki je bil tudi tik pred tem, da ga odpovejo, potem je na površje priplavala težava z...
več
18. 5. 2012 Zofija v medijih

Stanje duha v mestu – intelektualna tradicija Maribora

Avtor:
Podoba, zgodovina in kondicija mariborskega intelekta Prolog Kakšni časi da so za Maribor? K mojim nenehnim problematizacijam mariborske duhovne kulture in njenih akterjev ali agensov (predvsem na straneh Zofijinih, tudi v reviji Dialogi – skratka tam, kamor mi je dovoljeno pisati) se dobro podaja tematski sklop, ki sem ga...
več
18. 5. 2012 Zofija v medijih

Mariborski mediji in humanistika

Humanistična črna kronika – mariborski mediji med humusom in humanistiko Prolog Ali za razvoj humanistične dejavnosti štejejo enaki vatli kot za razvoj naravoslovja? Bojim se, da je humanistika živa disciplina, vpeta je v družbeno in kulturno tkivo. Mediji so njen element – brez njih je malodane mrtva. Naravoslovje lahko...
več
8. 2. 2012 Cenzurirano

Dialogi in Jelenkor

Sporočilo za javnost Sporočilo za javnost v zvezi z dogodkom, ki ga Zavod Maribor 2012 uradno napoveduje za petek, 17. 2. 2012, ob 17. uri v Vetrinjskem dvoru pod naslovom DIALOGI IN JELENKOR v programskem sklopu Kulturne ambasade. Na elektronski naslov in telefon revije Dialogi in njene izdajateljice Založbe...
več
2. 2. 2012 Zofija v medijih

»Oživljanje ideologije nedolžnega otroštva deluje kot oblika kolektivnega uspavala.« Dr. Lilijana Burcar

Lilijana Burcar je študirala angleški jezik in književnost na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je tudi magistrirala s temo anglo-ameriška mladinska književnost, pravljice in feministična teorija ter nazadnje še doktorirala s temo imaginarij otroštva v britanski otroški in mladinski književnosti. Dodatno se je izobraževala...
več
11. 10. 2011 Predavanje

Psihopolitika paranoje

Avtor:
Cikel predavanj »Svet kot zarota« V torek, 11. oktobra, od 18.00, v Kulturnem inkubatorju Dr. Boris Vezjak bo predstavil svoje aktualno raziskovalno delo o paranoji, ki ga je nedavno strnil v knjigi »Paranoja, manipulacija in racionalnost« (2010)« in v posebni mednarodni številki revije Dialogi, posvečeni kulturni in družbeni paranoji....
več
25. 9. 2011 Zofija v medijih

»Med proizvodnjo običajnih potrošnih dobrin in proizvodnjo informacijskih in kulturnih dobrin obstajajo bistvene razlike.«

Pogovor Dr. Karmen Erjavec Dr. Karmen Erjavec je izredna profesorica za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s kritično analizo medijskega diskurza, vzgojo za medije in novinarsko kakovostjo ter velja za eno vodilnih slovenskih raziskovalk na področju komunikologije. Napisala ali sodelovala je pri pripravi...
več
15. 12. 2010 Kotiček

Analiza in interpretacija rezultatov pilotske statistične raziskave o obstoju etičnih kodeksov in drugih podobnih kodeksov ali notranjih aktov pri poslovnih subjektih v Sloveniji

NAMEN IN CILJ PILOTSKE STATISTIČNE RAZISKAVE Osnovno vprašanje, ki nas je vodilo k izvedbi te pilotske raziskave je vprašanje po številu/odstotku poslovnih subjektov v Sloveniji, ki imajo etične kodekse. V ta namen smo morali predhodno privzeti dve delitvi: razdeliti poslovne subjekte v podskupine (javni sektor, gospodarski sektor in tretji...
več
3. 12. 2010 Cenzurirano, Zofija v medijih

»Interesi avtorja in interesi javnosti si niso nasprotni«

Avtor:
Dr. Maja Breznik O družbenem pomenu instituta avtorskih pravic, ali bolje rečeno »krivic«, smo se pogovarjali s sociologinjo kulture in kulturno zgodovinarko dr. Majo Breznik. Lani je pri založbi Sophia izšlo njeno delo Kultura danajskih darov, v katerem se loteva socioloških implikacij umetnostne in kulturne produkcije v širokem časovnem...
več
29. 11. 2010 Zofijina modrost

Uporaba formaliziranih standardov moralnega ravnanja

Poklicne etike in etični kodeksi 1 Z zapisi dobrih poslovnih običajev se v poslovnem svetu srečujemo v obliki poslovnih ali poklicnih kodeksov. Etični kodeks je sistematično zbrana ter jasno formulirana množica ocen, sodil, vodil ter norm, ki veljajo za praktična pravila pravilnega obnašanja posameznikov oziroma vzorec vzornega vedenja in delovanja...
več
24. 11. 2010 Zofijina modrost

Kodeksi etike združenj stanov in dejavnosti

Avtor:
Kodeksi etike so zbiri pravil, ki njihovim naslovnikom posredujejo vrednostna merila o tem, kako naj ravnajo v določenih situacijah. Ta pravila so, ker urejajo podobna ali celo ista razmerja, kot jih urejajo pravna pravila, slednjim zelo podobna ali se po njih celo zgledujejo. Po pravu pa se zgledujejo tudi...
več
2. 11. 2010 Zofijina modrost

Etični kodeksi in pravo

Uvod V slovenski zakonodaji in slovenski pravni literaturi nasploh je moč najti le malo omemb besed etični kodeks ali kodeks etike. V nasprotju z vprašanjem razmerja med etiko, moralo in pravom, ki je v teoriji bogato obdelano in – vsaj tako kaže – dorečeno, pa ostaja vprašanje vloge etičnih...
več
29. 10. 2010 Zofijina modrost

Pirati pred vrati

Avtor:
Kapitalizem in avtorstvo Zaščita pravice razmnoževanja avtorskih del je iznajdba kapitalizma in uresničljiva le znotraj kapitalistične ureditve. (Bettig, 1996) Njeno rušenje je ogrožanje kapitalizma, zato so protiukrepi veliko hujši kot bi pričakovali glede na njen ekonomski pomen. Sam Bill Gates vneto svari, da je odprta koda kot oblika preseganja...
več
17. 10. 2010 Zofija v medijih

»Avtorsko pravo v digitalni dobi«

Dr. Maja Bogataj Jančič »..nikoli prej se ni zgodilo, da bi kulturni monopolisti uporabili strah, ki nastane ob novih tehnologijah, natančneje interneta, z namenom, da bi zmanjšali obseg idej v javni lasti. Hkrati pa iste korporacije uporabljajo iste tehnologije, da z njimi vedno bolj nadzorujejo kaj lahko in kaj...
več
28. 8. 2010 Zofija v medijih

Iz takih snovi smo kot sanje

Avtor:
Starejši gospod, ki med urejanjem neskončne količine Marxovih del na police premakne šahovsko figuro in razglasi mat, najstnik, ki uporno udriha po kitari ob zvokih punka, profesor, ki predava Kritično teorijo pisani mešanici obiskovalcev, francoski umetnik, ki upodablja prostor okoli sebe,  kot ga vidi sam, Slovak, ki kuha kruh...
več
22. 8. 2010 Zofijina modrost

Tretji sektor: novo zaposlovanje vs. jobless growth

GROŽNJA PRIHODNOSTI: RAST BREZ ZAPOSLOVANJA Ko so mnoga zahodna gospodarstva po krizi iz leta 2008 pričela počasi okrevati in se je že pokazala gospodarska rast, a po drugi strani stopnja brezposelnosti nenehno narašča še danes, se je pokazala prava grožnja prihodnosti. V zahodnem svetu lahko v prihodnjih letih in...
več
2. 8. 2010 Zofijina modrost

Tatovi besed

Avtor:
Etična pomenljivost oglaševalskih dejavnosti v slovenskem prostoru Konstelacija Zastavek pričujoče analize, ki je, vsaj kar zadeva idejno kališče, zadolžena pri Luku Manciniju1, je povsem preprost: razprostreti etično pomenljivost nekaterih oglaševalskih dejavnosti s katerimi se srečujemo v slovenskem oglaševalsko-medijskem prostoru. Zaradi podvrženosti ideologiji globalnega kapitalizma slovensko oglaševanje niti po vsebinski...
več
31. 7. 2010 Filmsko

Film v slovenski šoli

Na podoben način kot mora družba prevzeti odgovornost za to, da otroci znajo pisati in brati, mora prevzeti tudi odgovornost, da jih nauči razumeti filme. Ne samo zato, ker bi bili na ta način tehnično bolje podkovani, kar je danes praktično že eksistenčno nujno, ampak preprosto zato, da na...
več
31. 8. 2009 Filmsko

Odziv na »intervju z Društvom za razvoj filmske kulture«

Lep pozdrav. Newswire Zofijinih in njihovo delo nasploh cenim kot pomemben branik intelektualnega duha, ne le v Mariboru ampak tudi širše na Slovenskem, zato ga tudi redno spremljam, še posebej pa me praviloma pritegnejo objave iz filmskega področja, saj se nenazadnje na tem področju prav v Mariboru vsaj zadnja...
več
31. 7. 2009 Filmsko

Društvo za razvoj filmske kulture

Marsikdo je že spoznal, da popularizirati umetniški film v Mariboru ni lahka naloga. Deloma je za to kriv »duh« časa, delom pa tudi politično-ekonomske zakonitosti. To seveda pomeni, da se težnje po umetniškem filmu v mestu soočajo z mnogo zahtevnejšimi ovirami kot bolj izpostavljene popularne in komercialne vsebine. Že...
več
2. 2. 2009 Zofijina modrost

Filozofija danes

Že od zgodnjih dni funkcioniranja Združenih Narodov je ta organizacija vzpostavila seznam dni, tednov, let in celo desetletij, ki so posvečeni perečim problematikam, s katerimi se sooča svet. Namen takšnih dni je »pomagati osredotočiti svet na problematike, katerim so ZN zavezani.«1 S tem seznamom, ki spominja na sekularni koledar,...
več
2. 11. 2008 Cenzurirano

Pojasnilo in odgovor svetu Zavoda Marš in njegovi predsednici ge. Snežani Štabi

Odgovor članom sveta Zavoda MARŠ V društvu Zofijini ljubimci smo veseli, da smo vendarle prejeli odgovor na naše odprto pismo svetu Zavoda Marš. Priznamo, nismo se nadejali, da ga bomo dočakali, v skladu s hladnim sprejemom na seji in dopisom, ki je dajal vedeti, da smo dovolj nepomembni za...
več
2. 6. 2008 Zofijina modrost

Richard Dawkins: Bog kot zabloda

Avtor:
(Zbirka Intermundia; Modrijan 2007.) Dawkinsova knjiga Bog kot zabloda prinaša argument za ateizem. Poleg tega predstavlja ostro kritiko fundamentalistične religije, po kateri »naj ne spreminjamo svojega mišljenja in naj odklanjamo možnost, da bi spoznali kaj novega in zanimivega… (Dawkins 2007, 296). Ta fundamentalizem je značilen za številne vere oziroma...
več
1. 5. 2008 Zofijina modrost

O nujnosti, ki jo svobodno ustvarjajo ljudje

JEAN-CLAUDE MILNER: STRUKTURALIZEM. Liki in paradigma. Prevod: Katarina Rotar, Mladen Dolar, Eva D. Bahovec, Alenka Zupančič. Krtina. Ljubljana. 2003 Milnerjevo delo, ki poskuša v tekočo misel zajeti raznoliki stoletni razvoj strukturalizma, je v originalu izšlo leta 2002. Gre za izbor avtorjevih besedil iz različnih obdobij. Poglavja zato bolj kot...
več
23. 4. 2008 Zofijina modrost

Psihofarmaki: legalne in nevarne droge?

William Glasser, Opozorilo: Psihiatrija je lahko nevarna za vaše duševno zdravje, Mca, Radovljica, 2003 William Glasser je svetovno znan psihiater in neverjetno produktiven pisec. Mnoga njegova dela so prevedena tudi v slovenščino. Zaslovel je s svojo psihoterapevtsko metodo imenovano realitetna terapija, ki jo je zgradil na t.i. teoriji izbire....
več
19. 4. 2008 Zofijina modrost

Filozofija kot terapija?

Alain de Botton, Utehe filozofije (The Consolations of Philosophy, 2000), Vale-Novak d.o.o., Ljubljana, 2001 Storilnostno naravnano življenje v moderni družbi, ko človek samega sebe vrednoti le preko drugih ljudi in predmetov, povzroča vsesplošno nevrotičnost. Nekakšna »velika tesnoba« in nezadovoljstvo silita ljudi k iskanju terapevtskih učinkov v vseh možnih stvareh:...
več
5. 4. 2008 Zofijina modrost

Utopija nove humanistične družbe

Erich Fromm, Imeti ali biti, Vale-Novak, Ljubljana 2004, prevedel Milan Štrukelj Erich Fromm (1900-1980) je bil psiholog, sicer po rodu iz Nemčije, a je večino svojega aktivnega raziskovalnega obdobja preživel v ZDA. Bil je pripadnik neopsihoanalitične šole, ki je bila vseskozi znana predvsem kot humanistična različica psihoanalize. Kot pisec...
več
19. 3. 2008 Zofijina modrost

»Prdec etiopskega kmeta« – tiha revolucija

John Holloway: Spreminjamo svet brez boja za oblast. Pomen revolucije danes, ČKZ, Študentska založba, Ljubljana, 2004 »Kadar pišemo ali beremo, zlahka pozabimo, da na začetku ni bila beseda, pač pa krik. Vpričo kapitalističnega pohabljanja človeških življenj: krik žalosti, krik groze, krik jeze, krik zavrnitve: NE.« (str.9) S temi besedami...
več
8. 3. 2008 Zofijina modrost

Sodobna ženska je vse bolj zdrava: bo zdaj zbolel moški?

V naslovu omenjam zdravje žensk in moških. Merilo zdravja, o katerem tu govorim, je zmožnost nekoga, da se »postavi zase«, da v sebi najde temelj varnosti. V preteklosti se ženska ni mogla in tudi ni znala postaviti zase. A uspeh feminističnih gibanj je (na zahodu) vsaj glede načel skoraj...
več
1. 3. 2008 Zofijina modrost

Estetizacija užitka in zakona

Friedrich Schiller: O estetski vzgoji človeka, prevedel Štefan Vevar, Študentska založba (Knjižna zbirka Claritas), Ljubljana, 2003 »Skozi lepoto je čutni človek popeljan k obliki in mišljenju; skozi lepoto je duhovni človek popeljan nazaj k materiji, skozi njo je vrnjen svetu čutov.« (str.83) V tem kratkem citatu je zelo jedrnato...
več
22. 2. 2008 Zofijina modrost

Sreča: od pravice do dolžnosti

Pascal Bruckner: Nenehna vzhičenost. Esej o prisilni sreči. Študentska založba, zbirka Claritas, Ljubljana 2004 »Že od najzgodnejšega otroštva so jim govorili: ´Bodite srečni!`, kajti danes ne delamo več otrok, da bi jim posredovali vrednote ali duhovno dediščino, ampak zato, da bi na zemlji pomnožili število srečnih.« (str.17) Na samem...
več
2. 2. 2008 Zofijina modrost

Politični diskurz onstran pojmov levice in desnice

Will Kymlicka: SODOBNA POLITIČNA FILOZOFIJA. UVOD. Prevedli: Zdenka Erbežnik, Igor Pribac, Marko Šercer, Jaka Andrej Vojevec. Ljubljana: Kritina, 2005. Čeprav je Will Kymlicka svoje delo Sodobna politična filozofija, ki je dvajset let po prvi izdaji izšlo nadgrajeno in razširjeno v drugi izdaji leta 1999, podnaslovil kot Uvod, nas ta...
več
31. 1. 2008 Filmsko

»Kinematografska kultura v Mariboru je trenutno porazna«

Bojan Labovič Maribor je že nekaj let brez mestnega kinematografa, ki bi zainteresirani publiki lahko ponudil zahtevnejšo filmsko vsebino, ob tem pa se lahko pohvali z največjim številom kinodvoran v Sloveniji. Zakaj v Mariboru sledimo le trendu komercializacije, ne pa tudi trendu umetniških, mestnih kinodvoran? Kaj se bo zgodilo,...
več
19. 1. 2008 Zofijina modrost

Thomas Kuhn: dodatne misli o paradigmah

v: ČKZ, št.64/65, 1984 »PARADIGMA« V OŽJEM POMENU BESEDE – Kuhnova kasnejša razjasnitev pojma paradigme Tekst »Dodatne misli o paradigmah« iz leta 1977 je Kuhn napisal kot dodatek k svojemu osrednjemu delu »Struktura znanstvenih revolucij« iz leta 1962, da bi natančneje pojasnil pojem paradigme, ki je kmalu po izidu...
več
11. 1. 2008 Zofijina modrost

Richard Dawkins: Sebični gen

Avtor:
(Zbirka Esenca; Mladinska knjiga; Ljubljana 2006.) Pričnimo oceno Dawkinsove knjige Sebični gen nekje na sredi, to je v šestem poglavju, ki nosi naslov Gensko sorodstvo. V uvodu v poglavje Dawkins vprašuje: »Kaj je sebični gen?« in odgovarja: »To nikakor ni en sam košček DNK, ampak so, podobno kot podvojevalniki...
več
31. 8. 2007 Filmsko

“Mar ni zbiranje ob brnenju projektorja in brlenju svetlobnega žarka najlepša metafora rojenja?”

Intervju Stojan Pelko Recimo, da ste ravno pogledali film, ki vas je zadel onkraj običajne »popkorn« zabave ali dopolnila klepetu s prijatelji. Recimo, da se vas je film dotaknil, da ste mu dopustili, da vam je dal misliti. Zmedeni in ne prav gotovi kaj naj s to tako redko...
več
11. 4. 2005 Filmsko

Film in izobraževanje v Sloveniji*

Vprašanja uredništva Dialogov Zavodu RS za šolstvo (20. 3. 2005): Upoštevajoč estetska načela, poznamo v zgodovini obstoja sedme umetnosti štiri temeljne modele filmske vzgoje po različnih državah: (a) film kot eno izmed prvin pri poučevanju domače književnosti; (b) film kot ena izmed prvin poučevanja različnih predmetov oziroma razpršeni model,...
več
26. 3. 2004 Ekologija

Prihodnja ureditev varstva okolja v Sloveniji

Vprašanja uredništva Dialogov nevladni okoljski organizaciji Gaja (3.3.2004) Nevladne okoljske organizacije v Sloveniji že dolgo časa bijejo bitko za uveljavljanje bolj strogih pogojev varovanja okolja in za večjo preglednost postop­kov sprejemanja zakonodaje na tem področju: Ob vstopanju v Evropsko unijo je Slovenija zavezana k izpolnjevanju kopice direktiv, ki urejajo...
več
4. 3. 2003 Zofija v medijih

O indolenci in indiferenci mariborskega študenta, s posebnim poudarkom na študentih družboslovnih usmeritev

Avtor:
Naj mi bo dovoljeno današnji prispevek začeti s citatom, in sicer samega sebe. Za takšno samoljubno gesto se že vnaprej opravičujem. Pa vendar. Besedilo se nanaša na moje besede v dnevniku, ki sem ga objavil v lanski številki Dialogov. Citiram: “Na radiju Marš poslušam oddajo z naslovom »Mi, civilna...
več
27. 5. 2002 Zofija v medijih

Volčji čas

Avtor:
Odziv Borisa Vezjaka na komentar z naslovom “Volčji čas”. Volčji čas (PDF)
več
16. 11. 1998 Zofija v medijih

Sunek v mariborsko družboslovno-humanistično bazo

Avtor:
Boštjan Lah piše o otvoritvi knjigarne Za-misel v prostorih mariborske Kible in o stanju mariborske humanistične scene. Sunek v mariborsko družboslovno-humanistično bazo (PDF)
več