Dialogi

Uvod v temo Nesporno se je strpnost danes razvila v eno najvitalnejših družbenih vrednot, brez katere si težko predstavljamo družbeno kohezijo in harmonično sobivanje med ljudmi. Z njo največkrat opisujemo pestro paleto naših ravnanj, predvsem pa spoštovanje in sprejemanje različnih mnenj, stališč in prepričanj ter sočutno ravnanje do tako...

“Kritično javnost obveščamo o resnosti nastale situacije in odgovornosti vseh, ki bodo sprejeli odločitev o nadaljnji usodi najpomembnejše kulturološke revije v Mariboru” Spodaj podpisani smo z največjo možno zaskrbljenostjo sprejeli informacijo, da je finančno ogrožen obstoj mariborske kulturne revije Dialogi, ki bi prihodnje leto praznovala 60 let svojega življenja....

Uvod v temo Dokumentarni film se je v zadnjem desetletju povzpel med filmske žanre, ki žanjejo največ zanimanja. Deloma je to povezano z njegovo dostopnostjo, novimi tehnologijami, ki nam omogočajo, da precej poceni in hitro produciramo ter distribuiramo gibajoče se podobe, hkrati pa ima dokumentarni film tudi to prednost,...

Domoljubje že stoletja vznemirja filozofe in politične teoretike, sociologe in kulturologe, najdeva tako pristaše kot tudi nasprotnike. Težko bi našli tako javno navzoč in razširjen pojem, do katerega gojimo močnejša nasprotna čustva, in nelagodje, ki nas ob tem preveva, je zelo očitno in težko ga spregledamo. Stephen Nathanson je...

Pandemija virusa covid-19 je nesporno naletela na najbolj neprijetnega in tudi nepričakovanega globalnega sovražnika, zaradi katerega je boj proti njej postal na trenutke dramatično neuspešen. Slovenija ni nobena izjema. Čeprav je zavračanje cepiva nekaj, kar organizacija WHO pojasnjuje s pomanjkanjem zaupanja, iskanjem samozadovoljstva in hkrati življenjskega udobja, se danes...

Mladen Dolar, eden najvidnejših in najbolj izpostavljenih slovenskih filozofov, je profesor in višji znanstveni sodelavec na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, gostuje pa tudi na drugih univerzah v ZDA in Evropi. Ob boku Slavoja Žižka in Alenke Zupančič je predstavnik tako imenovane »ljubljanske lacanovske šole«, ki...

Na večeru Slovenskega filozofskega društva (SFD), ki se je tokrat odvijal v Mariboru, je bil premislek posvečen pomenu in vlogi filozofije v slovenskem prostoru in specifično na slovenskem Štajerskem. Gosta večera sta bila dr. Bojan Borstner in dr. Tomaž Grušovnik, ki sta skupaj z moderatorjem pogovora dr. Borisom Vezjakom, skušala...

Si je Handke zaslužil nagrado? Ni prvič, da je podeljena Nobelova nagrada, pa tudi kakšna nagrada nižjega ranga, sprožila številne javne polemike o ustreznosti in upravičenosti zaradi spornih preteklih izjav in ravnanj slavljenca. Že zgolj zgodovina nobelovcev nam postreže s plejado podobnih kontroverz. Svetovna in še bolj slovenska javnost...

Povzetek Razmerje med etiko in znanostjo je od nekdaj zapleteno. Za potrebe tega članka bomo izpostavili dve njegovi značilnosti – v sodobni znanosti iz leta v leto narašča število etično spornih praks in znanstvene ustanove in organizacije se (zato) zadnje čase precej obsedeno ukvarjajo z etično regulacijo znanosti. Pri...

Zdi se, da je bolj ali manj poglobljeno spraševanje, kaj počnejo filozofi in v kaj so usmerjeni, sploh danes, nekako vpisano v register filozofiranja: na podoben način svojih dejavnosti običajno ne reflektirajo naravoslovci ali tehniki, ker bi to šteli za odvečno, v bistveno manjši meri tudi družboslovci in humanisti...

Izšla je tematska številka Dialogov, posvečena položaju filozofije v javnem prostoru danes. Filozofija ima za sabo tisočletja izkušenj, zakladnico znanj, poučuje se na najboljših univerzah širom sveta, postala je del kurikuluma v osnovnih in srednjih šolah, za njo stojijo tisoče raziskovalnih inštitucij. V pomembnem delu je oblikovala naše znanje...

Avizo Pozdrav v novi oddaji Zofijinih ljubimcev! V današnji oddaji bomo prisluhni trem nedavnim medijskim objavam članov društva, v katerih so vzeli v obravnavo aktualne družbene teme. V prispevku doktorja Andreja Adama »Karl Marx: Po dvesto letih« se bomo spomnili dvestote obletnice rojstva Karla Marxa, v prispevku doktorja Borisa...

Zunanje naključje je hotelo, da sta Viktor Orbán (Fidesz) in Janez Janša (SDS) osvojila parlamentarne volitve v razmiku manj kot dveh mesecev. Prvi je na Madžarskem prejel ogromnih 48 odstotkov, s tem dvotretjinsko večino sedežev v parlamentu in celo povečal naskok s prejšnjih, zanj zmagovitih volitev v letih 2010...

Slovenija ostaja država zelo čudnih manir: ko gre za sovražni govor, bi ga sicer obsodila, a v praksi ga izvajajo tudi pravniki, medtem ko ga tožilci ne prepoznavajo kot kaznivega dejanja. Ko gre za pravice azilantov, bi jih kratila, a v praksi kršitev mednarodnih konvencij naši bivši sodniki ne...

Ne more biti dvoma, v javnem prostoru današnjega dne filozofija drastično izgublja svoje mesto. Filozofi se večkrat zdijo nepotrebna krama iz zaprašenih omar, potrebna kemičnega čiščenja, njihovo dojemanje sveta preživeto, status v družbi parazitski ter času, misli in družbenim potrebam neprimeren, njihovo mnenje pa, kot že tisočletja, v najboljšem...

Sredi letošnjega julija se je Maribor znašel na seznamu evropskih mest in pokrajin, ki nasprotujejo prostotrgovinskim in investicijskim sporazumom: postal je svobodno območje, so dejali, v katerem ne veljajo TTIP, CETA in TISA. Razen redkih verjetno večina ne ve, da je takšen simboličen korak, ki so ga nato podprli...

Pri reviji The Economist so oktobra 2013 v osrednjem članku številke z naslovom “How science goes wrong”1 obravnavali vedno večje težave, s katerimi se soočajo nekatera področja sodobne znanosti. Predstavili so presenetljivo ugotovitev, da vse več znanstvenih odkritij, ki jih raziskovalci objavijo tudi v uglednih znanstvenih revijah, ni mogoče...

Uvod »…  je tipična ženska v znanosti, ki  dela veliko več kot moški, ker se mora vsak dan znova in znova dokazovati ter biti izredno stroga do sebe. Saj je prijazna, a nima časa za pogovor, ker jo vedno čaka delo. Resnično težko razumem, kako lahko ženske to vzdržijo...

Tehnološko preoblikovanje človeka, narave in družbe: tehnološka konvergenca, krepitev človeka ter odgovorno raziskovanje in inoviranje Uvod Znanost in tehnologija igrata vedno bolj pomembno in transformativno vlogo v sodobnih človeških družbah, še posebej v razmerah naraščajoče globalne prepletenosti in povezanosti. V določenem oziru gre za nadaljevanje trenda, ki je prisoten...

O pomembnosti znanstvene pismenosti in kritičnega razmišljanja, ambivalentnem odnosu dela javnosti do znanosti in vlogi vseživljenjskega učenja O znanosti Preden spregovoriva o ambivalentnem odnosu določene skupine ljudi do znanosti in o vlogi izobraževanja in medijev pri tem odnosu, želiva pojasniti, na katero definicijo besede znanost se bova sklicevala. Pojem...

Rubrika Detektor Varčevalna politika zadnjih let ima velik vpliv na vse vitalne elemente družbe, ki so na trgu lahko preveč ranljivi, še posebej pa to velja za izobraževanje in znanost. Kot v drugih sorodnih dejavnostih je tudi ta sektor v zadnjem času prejel nekaj hudih finančnih udarcev, ki ob...

Pogovor z dr. Francijem Demšarjem Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljevanju ARRS) je ena osrednjih institucij na področju znanosti pri nas, ki opravlja strokovne, razvojne in izvršilne naloge v zvezi z izvajanjem »Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije« ter tudi druge naloge za pospeševanje raziskovalne...

Predstavitev nove spletne strani društva Zofijini ljubimci in okrogla miza na temo medijske prezence humanistike Ob predstavitvi nove spletne strani društva, smo Zofijini pripravili pogovor na temo digitalne humanistike (DH), katere del se v njeni najširši definiciji prepoznavamo tudi sami. Ob osnovah digitalne humanistike, smo v pogovoru s povabljenimi...

V zadnjih mesecih mariborsko kulturo pretresajo številni problemi z lokalnim financiranjem. Najprej je župan Andrej Fištravec osebno obljubil nujno potrebna sredstva Festivalu Lent, nedavno se je nekaj podobnega zgodilo s Festivalom Maribor, ki je bil tudi tik pred tem, da ga odpovejo, potem je na površje priplavala težava z...

Podoba, zgodovina in kondicija mariborskega intelekta Prolog Kakšni časi da so za Maribor? K mojim nenehnim problematizacijam mariborske duhovne kulture in njenih akterjev ali agensov (predvsem na straneh Zofijinih, tudi v reviji Dialogi – skratka tam, kamor mi je dovoljeno pisati) se dobro podaja tematski sklop, ki sem ga...

Humanistična črna kronika – mariborski mediji med humusom in humanistiko Prolog Ali za razvoj humanistične dejavnosti štejejo enaki vatli kot za razvoj naravoslovja? Bojim se, da je humanistika živa disciplina, vpeta je v družbeno in kulturno tkivo. Mediji so njen element – brez njih je malodane mrtva. Naravoslovje lahko...

Sporočilo za javnost Sporočilo za javnost v zvezi z dogodkom, ki ga Zavod Maribor 2012 uradno napoveduje za petek, 17. 2. 2012, ob 17. uri v Vetrinjskem dvoru pod naslovom DIALOGI IN JELENKOR v programskem sklopu Kulturne ambasade. Na elektronski naslov in telefon revije Dialogi in njene izdajateljice Založbe...

Lilijana Burcar je študirala angleški jezik in književnost na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je tudi magistrirala s temo anglo-ameriška mladinska književnost, pravljice in feministična teorija ter nazadnje še doktorirala s temo imaginarij otroštva v britanski otroški in mladinski književnosti. Dodatno se je izobraževala...

Cikel predavanj »Svet kot zarota« V torek, 11. oktobra, od 18.00, v Kulturnem inkubatorju Dr. Boris Vezjak bo predstavil svoje aktualno raziskovalno delo o paranoji, ki ga je nedavno strnil v knjigi »Paranoja, manipulacija in racionalnost« (2010)« in v posebni mednarodni številki revije Dialogi, posvečeni kulturni in družbeni paranoji....

Pogovor Dr. Karmen Erjavec Dr. Karmen Erjavec je izredna profesorica za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s kritično analizo medijskega diskurza, vzgojo za medije in novinarsko kakovostjo ter velja za eno vodilnih slovenskih raziskovalk na področju komunikologije. Napisala ali sodelovala je pri pripravi...

NAMEN IN CILJ PILOTSKE STATISTIČNE RAZISKAVE Osnovno vprašanje, ki nas je vodilo k izvedbi te pilotske raziskave je vprašanje po številu/odstotku poslovnih subjektov v Sloveniji, ki imajo etične kodekse. V ta namen smo morali predhodno privzeti dve delitvi: razdeliti poslovne subjekte v podskupine (javni sektor, gospodarski sektor in tretji...

Dr. Maja Breznik O družbenem pomenu instituta avtorskih pravic, ali bolje rečeno »krivic«, smo se pogovarjali s sociologinjo kulture in kulturno zgodovinarko dr. Majo Breznik. Lani je pri založbi Sophia izšlo njeno delo Kultura danajskih darov, v katerem se loteva socioloških implikacij umetnostne in kulturne produkcije v širokem časovnem...

Poklicne etike in etični kodeksi 1 Z zapisi dobrih poslovnih običajev se v poslovnem svetu srečujemo v obliki poslovnih ali poklicnih kodeksov. Etični kodeks je sistematično zbrana ter jasno formulirana množica ocen, sodil, vodil ter norm, ki veljajo za praktična pravila pravilnega obnašanja posameznikov oziroma vzorec vzornega vedenja in delovanja...

Kodeksi etike so zbiri pravil, ki njihovim naslovnikom posredujejo vrednostna merila o tem, kako naj ravnajo v določenih situacijah. Ta pravila so, ker urejajo podobna ali celo ista razmerja, kot jih urejajo pravna pravila, slednjim zelo podobna ali se po njih celo zgledujejo. Po pravu pa se zgledujejo tudi...

Uvod V slovenski zakonodaji in slovenski pravni literaturi nasploh je moč najti le malo omemb besed etični kodeks ali kodeks etike. V nasprotju z vprašanjem razmerja med etiko, moralo in pravom, ki je v teoriji bogato obdelano in – vsaj tako kaže – dorečeno, pa ostaja vprašanje vloge etičnih...

Kapitalizem in avtorstvo Zaščita pravice razmnoževanja avtorskih del je iznajdba kapitalizma in uresničljiva le znotraj kapitalistične ureditve. (Bettig, 1996) Njeno rušenje je ogrožanje kapitalizma, zato so protiukrepi veliko hujši kot bi pričakovali glede na njen ekonomski pomen. Sam Bill Gates vneto svari, da je odprta koda kot oblika preseganja...

Dr. Maja Bogataj Jančič »..nikoli prej se ni zgodilo, da bi kulturni monopolisti uporabili strah, ki nastane ob novih tehnologijah, natančneje interneta, z namenom, da bi zmanjšali obseg idej v javni lasti. Hkrati pa iste korporacije uporabljajo iste tehnologije, da z njimi vedno bolj nadzorujejo kaj lahko in kaj...

Starejši gospod, ki med urejanjem neskončne količine Marxovih del na police premakne šahovsko figuro in razglasi mat, najstnik, ki uporno udriha po kitari ob zvokih punka, profesor, ki predava Kritično teorijo pisani mešanici obiskovalcev, francoski umetnik, ki upodablja prostor okoli sebe,  kot ga vidi sam, Slovak, ki kuha kruh...

GROŽNJA PRIHODNOSTI: RAST BREZ ZAPOSLOVANJA Ko so mnoga zahodna gospodarstva po krizi iz leta 2008 pričela počasi okrevati in se je že pokazala gospodarska rast, a po drugi strani stopnja brezposelnosti nenehno narašča še danes, se je pokazala prava grožnja prihodnosti. V zahodnem svetu lahko v prihodnjih letih in...

Etična pomenljivost oglaševalskih dejavnosti v slovenskem prostoru Konstelacija Zastavek pričujoče analize, ki je, vsaj kar zadeva idejno kališče, zadolžena pri Luku Manciniju1, je povsem preprost: razprostreti etično pomenljivost nekaterih oglaševalskih dejavnosti s katerimi se srečujemo v slovenskem oglaševalsko-medijskem prostoru. Zaradi podvrženosti ideologiji globalnega kapitalizma slovensko oglaševanje niti po vsebinski...

Na podoben način kot mora družba prevzeti odgovornost za to, da otroci znajo pisati in brati, mora prevzeti tudi odgovornost, da jih nauči razumeti filme. Ne samo zato, ker bi bili na ta način tehnično bolje podkovani, kar je danes praktično že eksistenčno nujno, ampak preprosto zato, da na...

Lep pozdrav. Newswire Zofijinih in njihovo delo nasploh cenim kot pomemben branik intelektualnega duha, ne le v Mariboru ampak tudi širše na Slovenskem, zato ga tudi redno spremljam, še posebej pa me praviloma pritegnejo objave iz filmskega področja, saj se nenazadnje na tem področju prav v Mariboru vsaj zadnja...

Marsikdo je že spoznal, da popularizirati umetniški film v Mariboru ni lahka naloga. Deloma je za to kriv »duh« časa, delom pa tudi politično-ekonomske zakonitosti. To seveda pomeni, da se težnje po umetniškem filmu v mestu soočajo z mnogo zahtevnejšimi ovirami kot bolj izpostavljene popularne in komercialne vsebine. Že...

Že od zgodnjih dni funkcioniranja Združenih Narodov je ta organizacija vzpostavila seznam dni, tednov, let in celo desetletij, ki so posvečeni perečim problematikam, s katerimi se sooča svet. Namen takšnih dni je »pomagati osredotočiti svet na problematike, katerim so ZN zavezani.«1 S tem seznamom, ki spominja na sekularni koledar,...

Odgovor članom sveta Zavoda MARŠ V društvu Zofijini ljubimci smo veseli, da smo vendarle prejeli odgovor na naše odprto pismo svetu Zavoda Marš. Priznamo, nismo se nadejali, da ga bomo dočakali, v skladu s hladnim sprejemom na seji in dopisom, ki je dajal vedeti, da smo dovolj nepomembni za...

(Zbirka Intermundia; Modrijan 2007.) Dawkinsova knjiga Bog kot zabloda prinaša argument za ateizem. Poleg tega predstavlja ostro kritiko fundamentalistične religije, po kateri »naj ne spreminjamo svojega mišljenja in naj odklanjamo možnost, da bi spoznali kaj novega in zanimivega… (Dawkins 2007, 296). Ta fundamentalizem je značilen za številne vere oziroma...

JEAN-CLAUDE MILNER: STRUKTURALIZEM. Liki in paradigma. Prevod: Katarina Rotar, Mladen Dolar, Eva D. Bahovec, Alenka Zupančič. Krtina. Ljubljana. 2003 Milnerjevo delo, ki poskuša v tekočo misel zajeti raznoliki stoletni razvoj strukturalizma, je v originalu izšlo leta 2002. Gre za izbor avtorjevih besedil iz različnih obdobij. Poglavja zato bolj kot...

William Glasser, Opozorilo: Psihiatrija je lahko nevarna za vaše duševno zdravje, Mca, Radovljica, 2003 William Glasser je svetovno znan psihiater in neverjetno produktiven pisec. Mnoga njegova dela so prevedena tudi v slovenščino. Zaslovel je s svojo psihoterapevtsko metodo imenovano realitetna terapija, ki jo je zgradil na t.i. teoriji izbire....

Alain de Botton, Utehe filozofije (The Consolations of Philosophy, 2000), Vale-Novak d.o.o., Ljubljana, 2001 Storilnostno naravnano življenje v moderni družbi, ko človek samega sebe vrednoti le preko drugih ljudi in predmetov, povzroča vsesplošno nevrotičnost. Nekakšna »velika tesnoba« in nezadovoljstvo silita ljudi k iskanju terapevtskih učinkov v vseh možnih stvareh:...

Erich Fromm, Imeti ali biti, Vale-Novak, Ljubljana 2004, prevedel Milan Štrukelj Erich Fromm (1900-1980) je bil psiholog, sicer po rodu iz Nemčije, a je večino svojega aktivnega raziskovalnega obdobja preživel v ZDA. Bil je pripadnik neopsihoanalitične šole, ki je bila vseskozi znana predvsem kot humanistična različica psihoanalize. Kot pisec...

John Holloway: Spreminjamo svet brez boja za oblast. Pomen revolucije danes, ČKZ, Študentska založba, Ljubljana, 2004 »Kadar pišemo ali beremo, zlahka pozabimo, da na začetku ni bila beseda, pač pa krik. Vpričo kapitalističnega pohabljanja človeških življenj: krik žalosti, krik groze, krik jeze, krik zavrnitve: NE.« (str.9) S temi besedami...

V naslovu omenjam zdravje žensk in moških. Merilo zdravja, o katerem tu govorim, je zmožnost nekoga, da se »postavi zase«, da v sebi najde temelj varnosti. V preteklosti se ženska ni mogla in tudi ni znala postaviti zase. A uspeh feminističnih gibanj je (na zahodu) vsaj glede načel skoraj...

Friedrich Schiller: O estetski vzgoji človeka, prevedel Štefan Vevar, Študentska založba (Knjižna zbirka Claritas), Ljubljana, 2003 »Skozi lepoto je čutni človek popeljan k obliki in mišljenju; skozi lepoto je duhovni človek popeljan nazaj k materiji, skozi njo je vrnjen svetu čutov.« (str.83) V tem kratkem citatu je zelo jedrnato...

Pascal Bruckner: Nenehna vzhičenost. Esej o prisilni sreči. Študentska založba, zbirka Claritas, Ljubljana 2004 »Že od najzgodnejšega otroštva so jim govorili: ´Bodite srečni!`, kajti danes ne delamo več otrok, da bi jim posredovali vrednote ali duhovno dediščino, ampak zato, da bi na zemlji pomnožili število srečnih.« (str.17) Na samem...

Will Kymlicka: SODOBNA POLITIČNA FILOZOFIJA. UVOD. Prevedli: Zdenka Erbežnik, Igor Pribac, Marko Šercer, Jaka Andrej Vojevec. Ljubljana: Kritina, 2005. Čeprav je Will Kymlicka svoje delo Sodobna politična filozofija, ki je dvajset let po prvi izdaji izšlo nadgrajeno in razširjeno v drugi izdaji leta 1999, podnaslovil kot Uvod, nas ta...

Bojan Labovič Maribor je že nekaj let brez mestnega kinematografa, ki bi zainteresirani publiki lahko ponudil zahtevnejšo filmsko vsebino, ob tem pa se lahko pohvali z največjim številom kinodvoran v Sloveniji. Zakaj v Mariboru sledimo le trendu komercializacije, ne pa tudi trendu umetniških, mestnih kinodvoran? Kaj se bo zgodilo,...

v: ČKZ, št.64/65, 1984 »PARADIGMA« V OŽJEM POMENU BESEDE – Kuhnova kasnejša razjasnitev pojma paradigme Tekst »Dodatne misli o paradigmah« iz leta 1977 je Kuhn napisal kot dodatek k svojemu osrednjemu delu »Struktura znanstvenih revolucij« iz leta 1962, da bi natančneje pojasnil pojem paradigme, ki je kmalu po izidu...