Robert Petrovič

Pogovor z dr. Francijem Demšarjem Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljevanju ARRS) je ena osrednjih institucij na področju znanosti pri nas, ki opravlja strokovne, razvojne in izvršilne naloge v zvezi z izvajanjem »Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije« ter tudi druge naloge za pospeševanje raziskovalne...

»Tehnologija ni ne slaba ne dobra, niti ni nevtralna.« Melvin Kranzberg Hiter vzpon tehnologije in rešitve, ki jih prinaša, so priložnost za preoblikovanje mnogih področij človekovega udejstvovanja. Tehnologija prinaša poenostavljene rešitve za vse aspekte naših življenj, vključno z ekonomijo in delom. V svoji najboljši različici nam obljublja povsem novo...

Osmi in zadnji del BBCjeve serije o zgodovini tehnologije z naslovom »White Heat – Future: Perfect?« so prvič predvajali 31. oktobra 1994. V tem delu se sprašujejo zakaj verjamemo, da ima tehnologija moč, da na Zemlji ustvari pekel ali nebesa. Na začetku 20. stoletja se je z »čudežem« elektrifikacije...

Valentino’s Ghost (2012) Pred dnevi so na TV Slovenija predvajali zanimivo dokumentarno oddajo ameriške produkcije z naslovim »Valentinov duh – politika za podobami« (Valentino’s Ghost, 2012). Kot je pisalo v napovedniku, gre za oddajo, ki razkriva, kako ZDA po navodilih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu prikazujejo Arabce in...

The Guardian o ateistični cerkvi, ki si obeta, da bo osvojila ZDA »Nedeljska zborovanja« (Sunday Assembly) so razširila svoje obrede na 35 novih mest po vsem svetu, kar je največje povečanje aktivnosti te ateistične cerkve, ki sta jo januarja 2013 v Londonu ustanovila britanska stand-up komika Sanderson Jones in...

Lilijana Burcar je študirala angleški jezik in književnost na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je tudi magistrirala s temo anglo-ameriška mladinska književnost, pravljice in feministična teorija ter nazadnje še doktorirala s temo imaginarij otroštva v britanski otroški in mladinski književnosti. Dodatno se je izobraževala...

Zelo kratka zgodovina športa Zgodovina športa je del splošne zgodovine, saj preučuje človekovo telesno dejavnost skozi posamezna razvojna obdobja. Zgodovina športa kot veda poskuša pojasniti oblike in sredstva, ki so se razvila v posameznih obdobjih, se pravi, s čim in kako so se v preteklosti ukvarjali, oziroma kakšne oblike...

Pogovor Dr. Karmen Erjavec Dr. Karmen Erjavec je izredna profesorica za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s kritično analizo medijskega diskurza, vzgojo za medije in novinarsko kakovostjo ter velja za eno vodilnih slovenskih raziskovalk na področju komunikologije. Napisala ali sodelovala je pri pripravi...

Nič ni težje kot ne varati samega sebe. (Ludwig Wittgenstein – Vermischte Bemerkungen) V filmu Jeana-Luca Godarda iz leta 1963 »Le petit soldat« (Mali vojak) lahko slišimo naslednjo trditev: »Fotografija je resnica. In film je resnica, (ki se ponovi) 24 krat v sekundi.« Leta 2005 je avstrijsko-francoski režiser Michael...

Kaj v današnji družbi pomeni biti filozof? Pustimo ob strani definicije, ki jih temu za človeštvo neprecenljivemu poslanstvu priznava zgodovina in poglejmo statistične podatke o tem, kakšen je socialni status filozofa v današnji slovenski družbi. V skladu z logiko današnjega časa, se pravi trga, bomo o vrednosti in spoštovanju...

Na podoben način kot mora družba prevzeti odgovornost za to, da otroci znajo pisati in brati, mora prevzeti tudi odgovornost, da jih nauči razumeti filme. Ne samo zato, ker bi bili na ta način tehnično bolje podkovani, kar je danes praktično že eksistenčno nujno, ampak preprosto zato, da na...

Dr. Maja Bogataj Jančič »..nikoli prej se ni zgodilo, da bi kulturni monopolisti uporabili strah, ki nastane ob novih tehnologijah, natančneje interneta, z namenom, da bi zmanjšali obseg idej v javni lasti. Hkrati pa iste korporacije uporabljajo iste tehnologije, da z njimi vedno bolj nadzorujejo kaj lahko in kaj...

Na podoben način kot mora družba prevzeti odgovornost za to, da otroci znajo pisati in brati, mora prevzeti tudi odgovornost, da jih nauči razumeti filme. Ne samo zato, ker bi bili na ta način tehnično bolje podkovani, kar je danes praktično že eksistenčno nujno, ampak preprosto zato, da na...

»Kombinacija Hitchcocka in Herrmanna je bilo največje sodelovanje dveh umetnikov filmskega sveta, kar sem jih imel možnost spoznati. Že ko se je pričelo in kasneje, ko se je nadaljevalo in poglobilo, je predstav­ljalo največjo možno perfekcijo združitve v filmu. Hitchcock je zmeraj dovolil glasbi, da je nosila njegove slike...

Buster Keaton velja ob Charlesu Chaplinu za enega velikanov nemega filma. Njegov zaščitni znak je fizična komedija, podkrepljena z stoičnim neodzivnim obraznim izrazom, s čimer si je skozi filmsko zgodovino prislužil nadimek »veliki kamniti obraz« (The Great Stone Face). Bil je med najinovativnejšimi in najpomembnejšimi osebnostmi v filmski zgodovini,...

Marsikdo je že spoznal, da popularizirati umetniški film v Mariboru ni lahka naloga. Deloma je za to kriv »duh« časa, delom pa tudi politično-ekonomske zakonitosti. To seveda pomeni, da se težnje po umetniškem filmu v mestu soočajo z mnogo zahtevnejšimi ovirami kot bolj izpostavljene popularne in komercialne vsebine. Že...

(Bigger, Stronger, Faster*) »Drobtinice« iz filmozofskega večera 1.4.2009 Športniki se v želji po doseganju vedno boljših rezultatov poslužujejo različnih prepovedanih poživil, ki bi jih naredila močnejše in sposobnejše. »Bigger, Stronger, Faster*« je dokumentarni film iz leta 2008, ki je nastal v režiji Christopherja Bella in v prvi vrsti govori...

»Making a film is a social act, a political act, a human act of work, love and communication.« (Peter Watkins) Peter Watkins je samosvoj angleški filmski teoretik, aktivist, režiser in scenarist, ki verjame, da pozna razloge za številne paradokse kot jih lahko (s teoretično analizo ali brez nje) danes...

»Če filozofija spreminja svet, a ga lahko tudi filmi?« »Making a film is a social act, a political act, a human act of work, love and communication.« Peter Watkins Kot vsako drugo orodje človekove komunikacije je tudi film primarno zavezan mišljenju. Kot tak je tudi film lahko ilustracija vsakršnih...

Bojan Labovič Maribor je že nekaj let brez mestnega kinematografa, ki bi zainteresirani publiki lahko ponudil zahtevnejšo filmsko vsebino, ob tem pa se lahko pohvali z največjim številom kinodvoran v Sloveniji. Zakaj v Mariboru sledimo le trendu komercializacije, ne pa tudi trendu umetniških, mestnih kinodvoran? Kaj se bo zgodilo,...

Intervju Stojan Pelko Recimo, da ste ravno pogledali film, ki vas je zadel onkraj običajne »popkorn« zabave ali dopolnila klepetu s prijatelji. Recimo, da se vas je film dotaknil, da ste mu dopustili, da vam je dal misliti. Zmedeni in ne prav gotovi kaj naj s to tako redko...

Še ena Edukacija bo minila v znamenju pred kratkim umrle kreativne in tokrat še posebej navdihujoče duše. Izgubili smo Kurta Vonneguta, enega najboljših sodobnih ameriških avtorjev znanstveno fantastične literature, ki ga v slovenščini lahko spoznamo v delih »Sirene s Titana« iz leta 1959, »Mačja zibka« iz leta 1963, »Klavnica...

Pier Paolo Pasolini se je rodil 5. marca leta 1922. v Bologni, tradicionalno najbolj levičarskem mestu v Italiji. Bil je sin vojaka, ki je postal slaven, ko je Mussoliniju rešil življenje; in preproste podeželske učiteljice, Furlanke. Starša se nista nikoli prav dobro razumela in Pier Paolo je materi, do...

Charlie Chaplin velja za enega najbolj prepoznavnih figur nemega obdobja Hollywooda. Njegova ikonoklastična podoba potepuha, možiclja z majhnimi brčicami, klobukom, zvito palico in smešno hojo, je vse do danes sinonim za filmsko umetnost. Charles Spencer Chaplin je bil rojen v Londonu 16. aprila leta 1889. Zabavljaštvo je imel podarjeno...

Jocelyn Moorhouse (Dokaz) (1992) Se nikoli ne vprašamo, če so stvari, ki jih vidimo takšne le za nas ali jih tako dojemajo tudi drugi. Vidu zaupamo vlogo vrhovnega čutila in ga dojemamo v funkciji potrditve, predvsem pa mu, čeprav pogosto neupravičeno, zaupamo. Če pa nam je vid odvzet, od...

Prispevek k protivojnim demonstracijam V soboto, 15. februarja, se je izkazalo, da so množice na ulicah še vedno mogoče, da še obstaja javni prostor in da še obstaja javno mnenje, kar je na nek način presenetljivo, a razumljivo, posebej, če ta javni prostor razumemo kot medijski prostor. Ko se...

Jerry Fielding je bil v Hollywoodskem filmskem sistemu eden tistih skritih draguljev, na katere je potrebno vedno znova opozarjati. Njegove tri nominacije za Oskarja, so samo vrh ledene gore enega najbolj briljantnih filmskih skladateljev, ki jih je filmski svet poznal. Bil je med najbolj drznimi in inovativnimi Hollywoodskimi filmskimi...

Tudi v današnji edukaciji nadaljujemo z čaščenjem in poveličevanjem že padlih filmskih ikon. Tokrat smo si za nalogo zadali gotovo eno največjih. Ponovno moramo kot neposreden motiv za pristop razglasiti obletnico smrti, čeprav je posvetitev imenu kot je Orson Welles, nekaj za kar ne potrebujemo posebnega razloga. V njegovem...

Robert Hamer (1949) Med drugo svetovno vojno je po afirmaciji v tridesetih, britanska kinematografija cvetela. Veliko tega zagona je prenesla v povojno obdobje, ko so nastali najboljši filmi mojstrov kot so Carol Redd, David Lean in Michael Powell. V tem obdobju se je najboljšim priključila tudi produkcija lahkih komičnih...

Luchino Visconti – grof Luchino Visconti de Modrone kot pove že naziv, je bil rojen v aristokratski družini v Milanu, eni najbogatejših družin v Italiji nasploh. Visconti je imel še šest bratov in sestra. Zaradi privilegiranega položaja in vzgoje se je lahko prepustil umetnosti, glasbi in gledališču. Leta 1936,...

22. aprila 2005 ob 16.45 je nehalo biti filmsko srce Silvana Furlana, osrednje osebnosti slovenskega filma v zadnjih tridesetih letih. Njegova ljubezen je zajemala vse razsežnosti filmske umetnosti in kulture, od ustvarjanja, refleksije, propedevtike in promocije do shranjevanja. Silvan Furlan je bil osrednja osebnost snovanja kulturne politike na področju...

Letos 18. septembra mineva sto let od rojstva »božanske Garbo«. Priložnost, ki si je v naši oddaji ne bomo dovolili odreči, da o tej boginji celuloidnega traku povemo nekaj več. Greta Garbo je bila kot Greta Lovisa Gustafsson rojena 18. septembra 1905 v Stockholmu na Švedskem kot najmlajša od...

Tipična zgodba o malem junaku, ki si s pridnostjo in navdušenjem do tega, kar ima rad, zagotovi blagostanje – Podatkovna baza, ki je po svoji razsežnosti in zgodovini, mati vseh podobnih novodobnih internet baz. Film je skozi svojo zgodovino postal, eden najpogostejših izgovorov za kratenje dolgčasa, ne glede na...

Schlesinger se je rodil februarja leta 1926 v Londonu. Filmski entuziast je bil že vse od svojih rosnih let. Razlog, da se je v letih šolanja, ki so sovpadala z drugo svetovno vojno, vključil v tehnično enoto britanske vojske, kjer se je prvič soočil z osnovami filmske tehnike. Po...

Michael Glawogger (Delavska smrt) (2005) Gotovo smo bili prisotni na projekciji dokumentarnega filma »Workingman’s Death« v sklopu letošnjega festivala dokumentarnega filma, priča vrhuncu ne samo prikazanega na festivalu, pač pa tudi letošnje svetovne dokumentaristične produkcije. Film v uvodu, na pot petih delavskih portretov iz različnih koncev zemeljske oble, pospremi...

Peter Jackson (2005) Smo v letu 1933. New Yorku v času gospodarske krize, ko prihodnosti ne kaže nič dobrega. V svetu, ko se je kotil kapitalizem kot ga poznamo danes, je vsak prepuščen svoji iznajdljivosti. Priča smo realizmu, ki v fikciji ne išče več svojega zrcalnega odseva ampak le...

lekcija #1: zgodovina eksperimentalnega filma Pozdravljeni v »šoli« vizualne izkušnje, ki vam v svoji prvi lekciji ponuja sprehod skozi zgodovino eksperimentalnega filma. Približno v dveh šolskih urah, si bomo pogledali nekaj najznačilnejših eksperimentalnih filmov. To seveda ni nikakršen reprezentativni izbor, marveč popolnoma subjektivno popotovanje po nekaterih izbranih avtorjih, ki...

OSNOVNO O MNOŽICI Najprej smo posamezniki, individumi, ki pa skupaj formiramo skupino, ki jo kaj hitro lahko okličemo za množico. Preprosto dejstvo je, da psihologije teh na videz podobnih formacij ne gre vrednotiti vsako zase, ker v množici zadobi posameznik novo vrednost, položaj in praktično novo življenje. Množična psihologija...

Za hongkonški film, verjetno bolj kot za katerokoli drugo kinematografijo velja, da proizvaja žanrske filme, kar pa še zdaleč ne pomeni, da tudi monotone, kot se kažejo zahodu, kjer ga v veliki večini predstavljajo kung fu filmi, večinoma sneti iz tekočega traku serijske produkcije, ki ne dosegajo standardov klasične...

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...

Platon: Platonova definicija znanja je, da je znanje opravičeno in resnično prepričanje (verjetje). Ugovori zoper to definicijo bi se lahko glasil: znanje ni primerljivo s prepričanjem, tudi ni nobena posebna oblika prepričanja. Descartes: znanje je nekaj bistveno različnega od prepričanja, kajti je gotovo in nedvoumno, prepričanje pa je negotovo...

Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...

Mencius (371-289 p.n.št.) (Mengzi, Mencij) je kitajski filozof 4. stoletja pred našim štetjem, katerega vpliv na filozofsko tradicijo njegovega kulturnega kroga je primerljiv z vplivom sv. Pavla in Aristotela v zahodni filozofiji. Mencius, kar je latinizirana oblika njegovega imena Meng-tzu (Mojster Meng), se je rodil v Tsou, majhnem mestu...

“Virtualna resničnost (VR), kot najaktualnejša možnost tehničnega preoblikovanja telesa, ki telo podvoji in delno imaginira, verjetno pomeni nek odvzem moči, toda tudi izpopolnitev telesa. Zdaj se brez nevarnosti lahko gibljem tudi v območjih, nevarnih za moje naravno telo. Ta Jaz, stanje zavesti, potrebuje manj telesa. VR osvobaja moj zavestni...

AI (Artificial Intelligence) (umetna inteligenca) je sposobnost stroja, da imitira inteligentno človekovo obnašanje, kar pomeni, da je stroj sposoben učenja, razumevanja, ter se je sposoben soočiti z problemi in jih primerno tudi razrešiti. Stroje, ki smo jih tako sebi v pomoč sproducirali, lahko označujemo za inteligentne na precej različne...

Poskušajmo si predstavljati stroj, ki je inteligenten po človeških standardih. Recimo, Clarkov HAL iz “Odiseje 2001”. HAL se v tej fiktivni, dandanes že kultni stvaritvi, vede podobno, kot se vede človek v fazi norosti. Tako bi si vsaj pojasnil njegovo obnašanje neodvisni opazovalec. So morda programerji vgradili kakšno kodo,...

Alan Mathison Turing (1912 – 1954) je bil britanski matematik, logik, filozof, biolog in tajnopisec, ki velja za pionirja na področjih računalniške znanosti, kognitivne znanosti, umetne inteligence in umetnega življenja. Je eden od očetov moderne računalniške znanosti. Po osnovnem izobraževanju na šoli v Dorsetu je Turing na King’s College...

Človekov um se pretežno ukvarja s samim seboj, tako, da poraja vedno ista vprašanja, v vedno novih oblikah. Vprašanja, ki konstruirajo njegova vedenja, se prej ali slej prepletejo v svet domišljije, v katerem pa spet zdrkne v solipsizem in briljantni naravni egoizem. Veriga človekovih izumov, ki mu skozi tisočletja...

Že od nekdaj je vprašanje človekove zavesti eden največjih misterijev človeštva. Vprašanje s pojavom novih, umetnih modelov, pridobiva na obsegu in globini. Ti modeli zavesti so predmet pričujočega teksta, ki predvsem poskuša pokazati razpon pojma zavesti. Nevronske mreže Del teorije o inteligentnih strojih leži znotraj območja čiste matematike. Študije...

Nedvomno nam problem zombijev, ki se je zadnja leta pojavil v kognitivni znanosti, sporoča kako problematična je pri človeku konstitucija zavesti, kako malo dejanske vednosti posedujemo o tem človeka konstruktirajočem fenomenu, hkrati pa nas opozarja, kako problematično je v družbi vprašanje drugega, to je tiste, v meni neprisotne zavesti...

Donald Davidson (1917- 2003) je ameriški filozof, ki je v študij človeške narave impiciral metode logične in lingvistične analize. Po Davidsonu bi morala interpretacija jezika vedno slediti principom, ki bi maksimalizirali resničnost izjave. Mnogi Davidsonovi eseji so bili zelo vplivni in so zbrani izšli v dveh delih: Essays on...

Peter Frederick Strawson se je rodil leta 1919 v Londonu. Je professor metafizike na Univerzi v Oxfordu. Strawson je eden vodilnih akterjev filozofije običajnega jezika. Strawson je na oči javnosti prvič prišel z člankom “On Referring” (1950) (O naslavljanju). V njem je v ospredju kritika Russellove teorije o deskripciji....

Filozofu, raziskovalcu umetne inteligence, najprej pride na misel vprašanje: kaj sploh vse to pomeni? Skozi absorbiranje učnega načrta filozofskih struj skozi dolga stoletja, so nas naučili veliko o tem, čemur bi na tak ali drugačen način lahko rekli inteligenca, duh, um; in vendar so nam dejali, da je to...

Costa Botes in Peter Jackson (Pozabljeno srebro) (1995) Kot eden izmed vrhuncev sklopa t.i. »navideznih dokumentarcev« (mockumentary) na letošnjem festivalu dokumentarnega filma, si lahko ogledamo sicer nekoliko starejši, a zato danes že kultni dokumentarni filmov vseprisotnega Novozelandca Petra Jacksona in njegovega bolj ali manj stalnega sodelavca Costa Botesa, Forgotten...

Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...

Svet vsakdanjega življenja, ali t.i. življenjski svet je historično predznanstveni svet in sistemsko zunaj znanstveni svet. Tako vsakdanja, navadna, kot znanstvena zavest ga jemljeta kot danega, od subjektov neodvisnega, torej objektivni svet. Naši vtisi in ocene o svetu so subjektivni in relativni, svet sam pa je absoluten in objektiven....