NAMEN IN CILJ PILOTSKE STATISTIČNE RAZISKAVE
Osnovno vprašanje, ki nas je vodilo k izvedbi te pilotske raziskave je vprašanje po številu/odstotku poslovnih subjektov v Sloveniji, ki imajo etične kodekse. V ta namen smo morali predhodno privzeti dve delitvi: razdeliti poslovne subjekte v podskupine (javni sektor, gospodarski sektor in tretji sektor), ter vzpostaviti razliko med etičnimi kodeksi in drugimi podobnimi kodeksi oziroma notranjimi akti, ki bi jih poslovni subjekti lahko imeli. Osnovni namen raziskave se tako razširi na dve podvprašanji: prvič, v kolikšni meri in pri katerih podskupinah poslovnih subjektov se etični kodeksi sploh pojavljajo, in drugič, ali se poleg oziroma namesto etičnih kodeksov pojavljajo kakšni drugi podobni kodeksi oziroma notranji akti. Nadalje smo želeli pridobiti podatke o letnicah sprejemanja teh kodeksov ter o letnicah njihovega spreminjanja z namenom, da pridobimo sliko o začetkih in razvoju pojavljanja etičnih in drugih podobnih kodeksov v Sloveniji ter o frekvenci sprejemanja sprememb teh kodeksov.
To pilotsko statistično raziskavo moramo razumeti kot uvod v morebitno obsežnejšo raziskavo o etičnih kodeksih, ki bi nam lahko odprla polje raziskovanja tega pojava v sodobni družbi. Ta pilotska raziskava je razumljena kot preliminarna faza raziskovanja pojava etičnih kodeksov in je zato zastavljena kot faza iskanja in odkrivanja problematike na tem področju in ne toliko kot raziskava, ki bi bila usmerjena k celovitemu popisu določenega stanja.
VZOREC
Glede na to, da po podatkih Ajpesa v Sloveniji obstaja že blizu 200.000 poslovnih subjektov, smo se odločili, da našo raziskavo izpeljemo na ravni pilotske raziskave, ki bo dajala smernice za nadaljnje raziskovanje na tem področju, ne bo pa predstavljala verodostojne statistične slike na tem področju, saj bi morali za ta namen vzeti vzorec 20.000 poslovnih subjektov, kar pa daleč presega finančne in kadrovske zmožnosti majhne samoiniciativne skupine, ki je izvedla to raziskavo.
Anketni vprašalnik je bil poslan na 282 elektronskih naslovov različnih poslovnih subjektov (družb, podjetij, organizacij, zavodov, društev, agencij, javnih institucij itd.). Od tega 59 organizacij v javnem sektorju, 177 gospodarskih subjektov in 46 organizacij tretjega sektorja.
Javni sektor vključuje državno upravo, občine, javne (negospodarske) zavode, javne agencije in druge neposredne in posredne uporabnike državnega proračuna.
Gospodarski sektor vključuje različne oblike gospodarskih subjektov (s.p., d.o.o., d.d. in druge): od tega 80 mikro podjetij z 0 – 9 zaposlenimi, 39 malih podjetij z 10 – 49 zaposlenimi, 29 srednjih podjetij z 50 – 249 zaposlenimi ter 29 velikih podjetij z več kot 250 zaposlenimi.
Tretji sektor vključuje društva, zavode, ustanove, politične in verske organizacije ter druge organizacije neprofitne narave. Od tega 23 strokovnih združenj ter 23 ostalih.
Od 282 dvakrat poslanih anket smo prejeli le borih 52 odgovorov. Od tega 22 iz javnega sektorja, 24 iz gospodarskega sektorja in 6 iz tretjega sektorja.
Da bi tvorili kar se da naključen vzorec, smo se poslužili javno dostopnih spiskov poslovnih subjektov in jih izbirali po principu npr. vsak deseti na spisku ipd. Za pripravo vzorca javnega sektorja smo uporabili vladni spisek »Ustanove državne in javne uprave na internetu«, ki se nahaja na spletni strani www.gov.si. Za pripravo vzorcev gospodarskega in tretjega sektorja pa smo se poslužili imenika Pirs. Prvič smo poslali elektronsko pošto z vabilom k sodelovanju in anketnim vprašalnikom na vseh 282 zbranih elektronskih naslovov med 30. julijem in 4. avgustom 2008, ponovno pa smo poslali vprašalnike še med 20. in 25. avgustom. Odgovore smo sprejemali do 10. septembra 2008 in jih po obdelavi shranili na zunanjem strežniku. Anketa je bila opravljena povsem anonimno, pridobljeni podatki pa so bili uporabljeni izključno za statistično analizo stanja na dotičnem področju.
ANALIZA REZULTATOV
Celoten vzorec
1. vprašanje: Ali ima vaše podjetje/družba/organizacija etični kodeks?
Glede na celoten vzorec 52 prejetih odgovorov je 5 (9,6 %) poslovnih subjektov odgovorilo, da ima etični kodeks, 47 (90,4 %) pa jih je odgovorilo, da ga nima.
2. vprašanje: Če etičnega kodeksa nimate, ali imate kak drug podoben kodeks ali notranji akt kot npr. kodeks ravnanja ali vedenja zaposlenih/članov/sodelavcev?
Glede na celoten vzorec 52 prejetih odgovorov je 18 (34,6 %) poslovnih subjektov odgovorilo, da imajo kak drug podoben kodeks ali notranji akt, 34 (65,4 %) pa jih je odgovorilo, da ga nima. Vrste drugih podobnih kodeksov ali notranjih aktov, ki so jih anketiranci navedli, so:
13 x »Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/2001)«
1 x »Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencih v zvezi s sprejemanjem daril (Uradni list RS, št. 58/2003). Določene omejitve v zvezi z opravljanjem dejavnosti in sprejemanjem daril oziroma pridobivanjem ugodnosti vsebujeta še: Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 42/2002, 26/07) in Zakon o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94, 32/97, 36/00 in Konvencija št. 81 o inšpekciji dela v industriji in trgovini, ki jo je naša država ratificirala 1955 leta, objavljena v Uradnem listu RS, št. 5/56.«
1 x »Priročnik celovite podobe zaposlenih«
1 x »Kodeks urejenosti«
1 x »Delovni red«
1 x »Poslovnik kakovosti«
1 x »Različni kodeksi zdravstvenih delavcev«
1 x »Poslovnik kakovosti, sistemski postopki in navodila v okviru sistema vodenja, vendar z opisom samo nekaterih etičnih načel«
1 x »Pravila obnašanja za vodstvene zaposlene«.
Če nadalje pogledamo skupno bilanco, ima 23 od 52 poslovnih subjektov celotnega vzorca ali etični kodeks ali podoben kodeks ali notranji akt, kar je 44,2 %.
3. vprašanje: Če etični kodeks (notranji akt ali kaj podobnega) imate, kdaj ste ga prvič sprejeli? Od skupno 23 organizacij oziroma družb, ki so odgovorili, da imajo etični kodeks ali/in podoben kodeks oziroma notranji akt, so letnice sprejema teh kodeksov sledeče:
1 x 1994, 1 x 1996, 14 x 2001 (od tega 13 x Kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je vlada RS sprejela 2001), 2 x 2002, 1 x 2003, 1 x 2005, 1 x 2006.
4. vprašanje: Če etični kodeks (notranji akt ali kaj podobnega) imate, ali ste ga (in kdaj ste ga) spreminjali? Na vprašanje, ali so etični kodeks oziroma podobni kodeks ali notranji akt kdaj spreminjali, so pritrdilno odgovorili 4 subjekti: 1 x odgovor, da ga spreminjajo vsako leto; 1 x odgovor, da ga spreminjajo redno; 2 x odgovor, da so ga spremenili enkrat.
Javni sektor
Na 1. vprašanje: Ali ima vaše podjetje/družba/organizacija etični kodeks?, je pozitivno odgovoril en subjekt, 21 pa jih je odgovorilo, da etičnega kodeksa nimajo.
Na 2. vprašanje: Če etičnega kodeksa nimate, ali imate kak drug podoben kodeks ali notranji akt kot npr. kodeks ravnanja ali vedenja zaposlenih/članov/sodelavcev?, jih je 17 odgovorilo pozitivno, od tega jih je 13 pripisalo, da jih zavezuje Kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je sprejela vlada RS leta 2001. Poleg tega so anketiranci navedli še 7 drugih aktov: 1 x »Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencih v zvezi s sprejemanjem daril (Uradni list RS, št. 58/2003). Določene omejitve v zvezi z opravljanjem dejavnosti in sprejemanjem daril oziroma pridobivanjem ugodnosti vsebujeta še: Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 42/2002, 26/07) in Zakon o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94, 32/97, 36/00 in Konvencija št. 81 o inšpekciji dela v industriji in trgovini, ki jo je naša država ratificirala 1955 leta, objavljena v Uradnem listu RS, št. 5/56.«, 1 x »Priročnik celovite podobe zaposlenih«, 1 x »Kodeks urejenosti«, 1 x »Delovni red«, 1 x »Poslovnik kakovosti«, 1 x »Različni kodeksi zdravstvenih delavcev«, 1 x »Poslovnik kakovosti, sistemski postopki in navodila v okviru sistema vodenja, vendar z opisom samo nekaterih etičnih načel«. Od 22 prejetih odgovorov iz javnega sektorja, jih 9 ni navedlo, da jih zavezuje Kodeks ravnanja javnih uslužbencev.
Če nadalje pogledamo skupno bilanco javnega sektorja, jih ima kar 18 od 22 ali etični kodeks ali drug podoben kodeks ali notranji akt, kar je 81,8% vseh subjektov.
Na 3. vprašanje: : Če etični kodeks (notranji akt ali kaj podobnega) imate, kdaj ste ga prvič sprejeli?, jih je od 18 subjektov, ki imajo etični kodeks in/ali drug kodeks kot letnico sprejema le-tega 13 navedlo leto 2001 (Kodeks ravnanja javnih uslužbencev je bil sprejet leta 2001). Glede ostalih kodeksov in notranjih aktov so anketiranci navedli:1 x 2001, 1 x 2002, 1 x 2003 in 1 x 2006.
Na 4. vprašanje: Če etični kodeks (notranji akt ali kaj podobnega) imate, ali ste ga (in kdaj ste ga) spreminjali?, sta od 18 subjektov, ki etični kodeks ali podobni kodeks imajo, pozitivno odgovorila dva subjekta javnega sektorja: 1 x odgovor, da ga spreminjajo vsako leto, 1 x odgovor, da ga spreminjajo redno.
Gospodarski sektor
Na gospodarski sektor smo naslovili 177 vprašalnikov in prejeli le 24 odgovorov. 7 odgovorov smo prejeli od mikro podjetij, 10 od malih podjetij, 4 od srednjih podjetij in 3 od velikih podjetij. Zaradi majhnega števila prejetih odgovorov analiza glede na velikosti podjetij ni smiselna.
Na 1. vprašanje: Ali ima vaše podjetje/družba/organizacija etični kodeks?, je od 24 gospodarskih podjetij 1 odgovoril, da etični kodeks imajo, 23 pa jih je odgovorilo, da etičnega kodeksa nimajo.
Na 2. vprašanje: Če etičnega kodeksa nimate, ali imate kak drug podoben kodeks ali notranji akt kot npr. kodeks ravnanja ali vedenja zaposlenih/članov/sodelavcev?, jih je od 24 gospodarskih subjektov 1 odgovoril, da podoben kodeks ali notranji akt imajo, 23 pa jih je odgovorilo negativno. Anketiranec, ki je na to vprašanje odgovoril pozitivno, je kot ta kodeks oziroma notranji akt navedel »Pravila obnašanja za vodstvene zaposlene«.
Če nadalje pogledamo skupno bilanco gospodarskega sektorja, imata le 2 od 24 poslovnih subjektov ali etični kodeks ali drug podoben kodeks ali notranji akt, kar je 8,3 % vseh subjektov.
Na 3. vprašanje: : Če etični kodeks (notranji akt ali kaj podobnega) imate, kdaj ste ga prvič sprejeli?, sta 2 subjekta, ki imata etični kodeks in/ali podoben akt, navedla letnici njunega sprejema 1x 2002 in 1 x 2005.
Na 4. vprašanje: Če etični kodeks (notranji akt ali kaj podobnega) imate, ali ste ga (in kdaj ste ga) spreminjali?, sta oba subjekta, ki etični kodeks in/ali podoben akt imata, odgovorila negativno.
Tretji sektor
Od 46 vprašalnikov, ki smo jih naslovili na tretji sektor, smo prejeli le 6 odgovorov. 5 odgovorov smo prejeli od strokovnih združenj in 1 od politične organizacije.
Na 1. vprašanje: Ali ima vaše podjetje/družba/organizacija etični kodeks?, so 3 od 6 subjetov odgovorili, da etični kodeks imajo, 3 pa so odgovorili, da ga nimajo.
Na 2. vprašanje: Če etičnega kodeksa nimate, ali imate kak drug podoben kodeks ali notranji akt kot npr. kodeks ravnanja ali vedenja zaposlenih/članov/sodelavcev?, je vseh 6 subjektov odgovorilo negativno.
Če nadalje pogledamo skupno bilanco, imajo 3 od 6 subjektov tretjega sektorja ali etični kodeks ali podoben kodeks ali notranji akt, kar je 50 % vseh subjektov.
Na 3. vprašanje: : Če etični kodeks (notranji akt ali kaj podobnega) imate, kdaj ste ga prvič sprejeli?, so 3 subjekti, ki etične kodekse imajo, navedli letnice sprejema: 1 x 1994, 1 x 1996 in 1 x 2004.
Na 4. vprašanje: Če etični kodeks (notranji akt ali kaj podobnega) imate, ali ste ga (in kdaj ste ga) spreminjali?, sta 2 od 3 subjektov, ki etični kodeks imajo, odgovorila, da so ga enkrat spremenili.
INTERPRETACIJA REZULTATOV
Posebnosti zaradi razlik v podskupinah (javni, gospodarski in tretji sektor):
Analiza rezultatov celotnega vzorca nam je dala rezultat, da ima 9,6 % vseh poslovnih subjektov etični kodeks in da ima 34,6 % vseh poslovnih subjektov kak podoben kodeks ali notranji akt. Vendar pa nam dobljeni podatki glede na podskupine (javni, gospodarski in tretji sektor) kažejo, da je ta podatek nereprezentativen za celoten vzorec. V Sloveniji je daleč največ vseh poslovnih subjektov gospodarskih subjektov in v našem vzorcu je le en subjekt iz tega sektorja odgovoril, da imajo etični kodeks. Prav tako je le en gospodarski subjekt odgovoril, da imajo kak drug podoben kodeks ali notranji akt. Odstotek, ki bi bil torej bolj realen za celoten vzorec, bi moral biti precej manjši.
Podobno lahko vidimo, da je relativno visok odstotek pozitivnih odgovorov na vprašanje o podobnih kodeksih ali notranjih aktih (34,6 %) bolj kot ne rezultat odgovorov subjektov iz javnega sektorja, ki jih zavezuje Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (KRJU) in tudi nekaj drugih zgoraj navedenih aktov. Kar 94,4 % pozitivnih odgovorov na drugo vprašanje je iz javnega sektorja. Zanimivo pa je, da so 4 subjekti iz javnega sektorja, ki jih zavezuje omenjeni kodeks (KRJU), navajali še dodatne kodekse in notranje akte, ki so jih sprejeli na ravni svoje organizacije. Nasprotno so 3 subjekti iz javnega sektorja navedli, da ne vidijo potrebe, da bi poleg KRJU potrebovali še kakšne dodatne kodekse. Posebej zanimivo je, da kar 9 od 22 subjektov iz javnega sektorja KRJU ni navedlo v odgovorih, kar sicer ne pomeni, da ga ne razumejo kot zanje zavezujočega, vsekakor pa ga očitno ne prepoznavajo kot relevantnega v zvezi z našim vprašalnikom.
Na žalost smo prejeli zelo malo odgovorov iz tretjega sektorja, kjer smo si obetali zanimive rezultate. Predvidevali smo, da bo v tretjem sektorju, kamor sodijo strokovna in interesna združenja, veliko pozitivnih odgovorov tako na vprašanje o etičnih kodeksih kot na vprašanje o podobnih kodeksih in notranjih aktih (1. in 2. vprašanje). Pričakovati je namreč, da bo večina strokovnih združenj imela sprejete etične in podobne kodekse za svoje člane, saj so strokovna združenja že po definiciji združenja, ki želijo regulirati pravila igre v določenih strokah in si zato vprašanje poklicne etike zastavljajo kot enega ključnih vprašanj. 2 od 5 strokovnih združenj in ena politična organizacija so nam odgovorili, da imajo sprejete etične kodekse. Na podlagi teh rezultatov sicer ne moremo legitimno zaključiti, da ima 50 % vseh subjektov v tretjem sektorju sprejete etične kodekse, lahko pa si za nadaljnje raziskovanje zastavimo smernico, ki terja, da moramo strokovna in interesna združenja ter druge neprofitne organizacije obravnavati ločeno in poskusiti po drugačni poti pridobiti podatke o tem, ali so naša predvidevanja o velikem odstotku etičnih kodeksov v tej skupini upravičena.
Zgovornost nezanimanja za sodelovanje v raziskavi:
Izpolnjene vprašalnike nam je, kot že rečeno, vrnilo le majhno število nagovorjenih poslovnih subjektov, 52 od 282, kar je le 18,4 %. Tudi ta odstotek je nereprezentativen za celoten vzorec, saj je odstotek povečal boljši odziv s strani javnega sektorja. Javni sektor se je odzval v 37,3 %, gospodarski sektor le v 13,5 %, tretji sektor v 13 %. Slab odziv povabljenih k raziskavi je poleg splošnega zavračanja sodelovanja v raziskavah verjetno tudi posledica nezanimanja za tovrstna vprašanja. Najbrž ni neupravičeno sklepati, da so si tisti izmed poslovnih subjektov, ki jih tovrstna vprašanja zanimajo kot relevantna za njihovo delovanje, vzeli minuto časa za izpolnjevanje našega zelo nezahtevnega in kratkega vprašalnika. Za tiste, ki tega niso storili, lahko prej sklepamo, da etičnih kodeksov ali podobnih kodeksov ali aktov nimajo, kot pa da jih imajo. Ker namen naše pilotske raziskave ni pridobitev natančnih statističnih podatkov, temveč le nakazati približno sliko na tem področju, je na koncu povsem dovolj, če lahko z gotovostjo rečemo, da ima sprejete etične kodekse in podobne kodekse le zelo majhno število poslovnih subjektov, pa naj to pomeni cca. 4 % ali 2 % ali celo manj. V vsakem primeru govorimo o tako majhnem številu, da o točnih številkah ni smiselno govoriti. Če namreč upoštevamo, da je od skoraj 200.000 vpisanih poslovnih subjektov v Ajpesu, le manj kot 3000 neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (javni sektor) in le kakšnih 20.000 društev in drugih neprofitnih združenj (tretji sektor), potem vidimo, da je za nek splošen pregled nujno upoštevati dejstvo, da prevladujoč gospodarski sektor konkretno zniža odstotek tistih poslovnih subjektov, ki imajo etične ali podobne kodekse, kot nam ga je dala naša pilotska raziskava. Najverjetneje bi nas resnejša statistična raziskava privedla celo do rezultata manj kot 1 %.
Prepletanje etike, prava in drugih normativnih mehanizmov:
Do vsebinsko najbolj zanimivih rezultatov te pilotske raziskave pridemo, če na širši ravni primerjamo odgovore na 1. in 2. vprašanje. V 1. vprašanju smo spraševali po etičnih kodeksih, v 2. pa po podobnih kodeksih ali notranjih aktih. Če se da na prvo vprašanje dokaj enostavno odgovoriti, pa so odgovori na drugo vprašanje prinesli zanimive rezultate. Kot etičnim kodeksom podobne kodekse ali notranje akte predvsem v javnem sektorju razumejo nekatere zakonske akte in podakte, organizacijske predpise, delovne rede, pravila oblačenja, pravila poslovanja ipd. Zgoraj smo navedli vse primere. Ti odgovori so nadvse pomembni, saj za naše nadaljnje raziskovanje odpirajo ključna vprašanja, kako se problemi etične regulacije v organizacijah po eni strani navezujejo na pravne predpise, po drugi strani na organizacijska in poslovna pravila ter po tretji strani na pravila vedenja, oblačenja ipd. Če si želimo na podlagi te pilotske raziskave odpreti polje raziskovanja pojava etičnih kodeksov, potem moramo na podlagi teh rezultatov že privzeti določena navodila: pri govoru o etičnih kodeksih se moramo jasno opredeljevati do prava, jasno moramo določiti njihov položaj znotraj drugih organizacijskih in poslovnih predpisov, definirati moramo koncepte kot so vedenje, obnašanje ipd., ki se pogosto pojavljajo v tej zvezi.
Posebej zanimiv odziv smo prejeli tudi od enega strokovnega združenja, kjer v odgovoru pripisujejo, da imajo častno razsodišče, ki po njihovem mnenju kot živa institucija deluje mnogo bolj uspešno kot bi deloval kakšen etični kodeks, ki pogosto predstavlja zgolj mrtvo črko na papirju. Ta odgovor odpira specifično vprašanje etičnih kodeksov, ki je za nadaljnje raziskovanje seveda ključno: kako zagotoviti živost nečesa, kar je zapisano na papir oziroma, ali je sploh smiselno zapisovati na papir nekaj takšnega kot so etična načela ipd. V ta namen smo tudi zastavili 4. vprašanje o spreminjanju etičnih kodeksov, da bi dobili predstavo o živosti tega mehanizma. Od skupno 23 poslovnih subjektov, ki so odgovorili, da imajo etični kodeks in/ali podobni kodeks ali notranji akt, so 4 odgovorili, da ga spreminjajo.
Etični kodeksi kot relativna novost:
V anketnem vprašalniku smo zastavili tudi vprašanje o letnicah sprejema etičnih in podobnih kodeksov ter notranjih aktov, predvsem da bi dobili sliko o tem, kdaj so se kodeksi pričeli v Sloveniji pojavljati. Zaradi skromnosti rezultatov seveda ne bomo delali preveč širokopoteznih zaključkov, zaenkrat lahko zaključimo le to, da se z izjemo dveh odgovorov, ki govorita o letih 1994 in 1996, vsi odgovori nanašajo na letnice po letu 2000, zato splošnemu zaključku, da je pojav etičnih kodeksov relativno nova zadeva, verjetno ne moremo oporekati.
SKLEPNE BESEDE
Kriza v letu 2008 je sprožila mnogo govora o problemu etike v poslovnem svetu in temu primerno so pogoste tudi ideje o uvajanju etičnih kodeksov tako v poklicnih združenjih kot pri gospodarskih subjektih. Namen naše majhne pilotske raziskave je predvsem pokazati, kako skromno je razvito to področje pri poslovnih subjektih v Sloveniji in kako temu primerno težko bo usmerjati družbo k razmisleku o možnih načinih usmerjanja lastnega ravnanja. Etični kodeksi vsekakor niso edini in verjetno tudi ne najboljši način za dvigovanje etičnih standardov pri ravnanju različnih poslovnih subjektov, vsekakor pa so dober način za pričetek razmišljanja o etičnih vidikih razmerja poslovnih subjektov do svojega širšega okolja.
Prvič objavljeno v Dialogih letnik 46, številka 1 – 2, 201
Karolina Babič1