Lep pozdrav.
Newswire Zofijinih in njihovo delo nasploh cenim kot pomemben branik intelektualnega duha, ne le v Mariboru ampak tudi širše na Slovenskem, zato ga tudi redno spremljam, še posebej pa me praviloma pritegnejo objave iz filmskega področja, saj se nenazadnje na tem področju prav v Mariboru vsaj zadnja 3 leta in pol tudi sam udejstvujem.
Tako seveda nisem mogel spregledati naslednje na strani filmsko.net (www.filmsko.net) nepodpisane in iz revije Dialogi letnik 45, številka 3-4, 2009 (zato med naslovnike vključujem tudi gospo Emico Antončič) povzete objave: »Intervju z Društvom za razvoj filmske kulture« (http://www.filmsko.net/prispevki_objave_drustvo.htm)
Ker prispevka na spletni strani ni moč komentirati, osebno mnenje o tovrstni “publicistiki” posredujem na spletu dostopne naslove Zofijinih, odgovorni urednici revije DIALOGI in akterjema intervjuja, nekdanjemu in sedanjemu predsedniku DRFK, s katerim sva na filmskem področju v Mariboru že večkrat sodelovala.
Menim pa, da gre pri objavi intervjuja – ki sicer sam po sebi v mnogočem pojasnjuje, zakaj so razmere na področju filmske kulture v Mariboru, takšne kot so – za izrazito polovičarsko in pristransko podano informacijo, ki ne more biti v čast ne ugledu revije Dialogi kot tudi ne Zofijinih, na katerih newswireju je bila posredovana.
Govoriti o mariborski filmski sceni, položaju in nivoju filmske kulture v Mariboru, mestni filmski ponudbi in še čem ter niti z besedo ne omeniti 5 edicij Mednarodnega festivala Dokumentarci v Mariboru in ostalih programskih intervencij PIFF – Društva za preoblikovanje družbenih komunikacij v drugače zaprtih mariborskih mestnih kino dvoranah Partizan in Udarnik v obdobju od leta 2003 dalje, je milo rečeno neresno, nikakor pa to ne more biti primer kakovostne in celostno podane informacije, saj lahko o tem delovanju nenazadnje beremo tudi na filmsko.net, festival DokMa pa najdemo tudi med povezavami na istem spletnem naslovu: http://www.filmsko.net/projekti_prireditve_avstrijski.htm
Zgodovine delovanja na filmskem področju v Mariboru tako le ne gre kar tako polovičarsko in pristransko predstavljati zgolj zaradi morebitnih osebnih interesov na filmskem področju delujočih posameznikov. Še posebej pa, če ne manjka dokazov, da je PIFF tudi kot koproducent omogočil kar nekaj od projektov DRFK, o katerih govorita sedanji in nekdanji predsednik. In še, da je PIFF od leta 2003 redno vsakoletno odpiranje čez leto zaprtih mestnih kinodvoran Udarnik in Partizan izvajal predvsem po zaslugi plačevanja komercialnih najemnin upravljalcu kinodvoran Udarnik in Partizan, podjetju Kolosej, ter nekomercialnemu najemu nizozemskih kino-aktivistov in operaterjev Liesbeth d’Hont in Jaapa van Langena. Kot urednik bi pričakoval, da bo na to intervjujanca opozoril vsaj novinar, ker pa do tega ni prišlo in so filmsko delovanje ter prizadevanja za mestni kino društva PIFF ostala zamolčana, gre pri tem intervjuju zgolj za polovičarski in ne v skladu s profesionalnimi standardi narejen izdelek.
Moje prav tako osebno mnenje pa je, da se bo stanje na področju filmske kulture v Mariboru na bolje spremenilo le, v kolikor se bo razvila tudi dosledna in na preverljivih dejstvih, argumentih ter izvedenih projektih temelječa publicistična kritika in vrednotenje vseh na filmskem področju v Mariboru delujočih posameznikov in organizacij.
Tomaž Zaniuk,
dipl. nov.; odg. ured. Radia Študent; vodja odnosov z javnostmi DokMa (2006 – 2008)