Andrej Fištravec

5. 12. 2013 Cenzurirano

Odgovor župana na javno pismo koordinacije vstajniških skupin

Že v času volilne kampanje, kot tudi kasneje, po nastopu funkcije, sem si jasno postavil cilj transparentnega delovanja in povrnitve zaupanja v ljudi. Za največji uspeh bi štel, da smo uspeli v času mojega mandata ljudem vrniti upanje. Pričakovanja meščanov, kot tudi vas, vstajnikov do mene in posledično do...
več
25. 11. 2013

Kakšne so možne prihodnosti Maribora

Že uvodoma mož, ki vodi mesto Maribor, pove, da se na župansko kandidaturo v nasprotju s tekmeci ni pripravljal. Kljub temu župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec v posnetku 8. predavanja o bodočnosti mesta s Kulturnega inkubatorja odgovarja na vprašanje, kako je izpolnil obljube volivcem v letu in...
več
5. 12. 2012 Cenzurirano

Odstopite že vendar!

Javno pismo skupine – poziv k odstopu mariborskega župana Kanglerja in politične elite Podpisani s hkratnim navdušenjem in veliko zaskrbljenostjo spremljamo razvoj mariborskih protestnih dogodkov v minulih tednih. Ne le mariborskih, v zraku je celotna Slovenija! Naše navdušenje se navezuje na vznikanje spontane demokracije v Mariboru, na mobilizacijski uspeh...
več
4. 12. 2012 Cenzurirano

Prve izkušnje protestov

V prvem tednu, ko so mariborski protesti prerasli okvire mesta (danes je nedelja), se že ponujajo prvi nauki. Govor o splošnem nezadovoljstvu, ki je nadgradil osebo in delo mariborskega župana, dobiva potrditev na ulicah in trgih slovenskih mest. Obseg in intenzivnost izražanja nezadovoljstva nad trenutnimi družbenimi razmerami v Sloveniji...
več
18. 10. 2012 Cenzurirano

Vojna z “miroljubnimi” sredstvi

Skupni svetovni dolgovi predstavljajo v tem trenutku več kot 330 odstotkov svetovnega bruto družbenega proizvoda. Od tega predstavljajo slabo petino skupnega dolga dolgovi javnega sektorja, nadaljnjo dobro petino predstavljajo zasebni dolgovi, preostale slabe tri petine pa so dolgovi bank. Rast zadolževanja v svetovnem merilu je v zadnjem desetletju enakomerno...
več
18. 5. 2012 Zofija v medijih

Mariborski mediji in humanistika

Humanistična črna kronika – mariborski mediji med humusom in humanistiko Prolog Ali za razvoj humanistične dejavnosti štejejo enaki vatli kot za razvoj naravoslovja? Bojim se, da je humanistika živa disciplina, vpeta je v družbeno in kulturno tkivo. Mediji so njen element – brez njih je malodane mrtva. Naravoslovje lahko...
več
13. 11. 2011 Cenzurirano

Izhod iz krize II. (P = C x O)

Ne samo, da je stopnja rasti v 1000 letih do začetka industrializacije našega planeta bila praktično ničelna, tudi razlike med razvitimi in nerazvitimi so bile pomenljivo nizke. Z današnjega zornega kota jih praktično ni bilo. Razmerje razvitosti je bilo samo 2:1 v primerjavi z današnjimi 40:1. Ena od praktičnih...
več
13. 11. 2011 Cenzurirano

Ubuntu

Spomin na poletje je bil še živ in šolsko leto še ni prišlo niti do prvih praznikov. Moja druga najstarejša hčerka (najstnica v sedmem razredu) je prišla iz šole rahlo zmedena. Nekaj so »pisali«. In je prijateljici, s katero sta se že nekaj dni skupaj pripravljali na ta preizkus...
več
13. 11. 2011 Cenzurirano

(E)katarina velika

»Vi, filozofi, ste srečni ljudje. Pišete na potrpežljiv papir – jaz, uboga carica, pa na občutljivo kožo živih ljudi,« je odgovorila Katarina Velika Diderotu, enemu od duhovnih očetov francoske meščanske revolucije, ko jo je na njenem petrograjskem dvoru  v času velikega Pugačevega upora opozarjal na razkorak njenega liberalnega mišljenja...
več
13. 11. 2011 Cenzurirano

Obletnica nekaterekoli revolucije

»Enakost, bratstvo, svoboda!« so vzkliki francoskega meščanstva, s katerimi so utemeljili svoj prevzem oblasti pred dvesto dvajsetimi leti in s katerimi legitimirajo svoj obstoj vse moderne družbe zahodnega kulturnega kroga. Še ne tako dolgo nazaj se je delu družboslovja, humanistike in umetnosti dozdevalo, da je čas, ki so ga...
več
13. 11. 2011 Cenzurirano

Kako danes ostati cel?

V javnosti razvpit primer nasilne smrti znanega slovenskega zdravnika je simptomatičen. Ne zaradi velikanskega odmeva v javnosti, zaradi katere bi se sedaj tudi sam ukvarjal z njim, ampak zaradi dogodka samega. Fenomenologija dogodka kaže, da ne moremo preprosto pokazati na žrtev in storilca. Ne obstaja namreč nesporna enoznačna povezava...
več
13. 11. 2011 Cenzurirano

Družbena odgovornost

Družbena odgovornost kot poseben teoretski koncept je relativno nov znanstven in uporabnodružbeni konstrukt. Pojav koncepta je povezan s pojavom takšnih družbenih in psihosocialnih okoliščin v sodobnih družbah, v okviru katerih se je pričela izgubljati zavest za to, da je nujen pogoj za kakršnokoli delovanje vrste homo sapiens sapiens prav...
več
13. 11. 2011 Cenzurirano

Doslednost heliocentrizma

Ključen obrat pri oblikovanju sodobne zahodne kozmologije, se zgodi s premikom središčnice, katera se je do tedaj uporabljala za motrenje in videnje sveta.: s premikom središčne točke interpretacije in osi motrenja sveta s planeta Zemlja na Sonce. Giordano Bruno, ki je poglobil heliocentrično teorijo Nikolaja Kopernika, je bil zaradi...
več
13. 11. 2011 Cenzurirano

Nevidna družbenost

Borisa Šinkoviča sem spoznal v starem režimu kot začetnika bolšjega trga pred mariborsko Sinagogo (še pred arhitektonsko intervencijo, ki je sejem na tem mestu ukinila) in kot veščega organizatorja kulturnih prireditev. Spomin mi pravi, da je nastopal kot samostojen organizator javnih kulturnih in umetniških prireditev, kar tedaj še sploh...
več
13. 11. 2011 Cenzurirano

Veriga denarja

Imeti dovolj denarja (karkoli že to pomeni) je lahko na prvi pogled edino, kar človek potrebuje za svoje srečno življenje (karkoli že to pomeni). Zato me ne preseneča, da smo ljudje pripravljeni storiti marsikaj, da bi si to redko dobrino zagotovili v dovolj veliki količini. V naših krajih je...
več
13. 11. 2011 Cenzurirano

Socialna arheologija pomenov

…Privatna lastnina ni nič drugega kot samo posrednik svobodnega delovnega razpolaganja s proizvajalnimi sredstvi. Lastnik proizvajalnih sredstev ima samo pravico razpolagati s svojo lastnino v skladu s svojo lastno svobodno iniciativo. Pravica razpolaganja pa se lahko spremeni takrat, ko se privatna lastnina prične pretvarjati v sredstvo za neutemeljen razvoj...
več
13. 11. 2011 Cenzurirano

Resnični socializem

Pred dnevi mi je novinarka enega izmed slovenskih tednikov zastavila kratki vprašanji, (povezani z naraščajočimi civilnimi protesti v svetovnih finančnih metropolah) s prošnjo po kratkih odgovorih. Na vprašanji » koliko pomembnosti oziroma moči pripisujem takšnim gibanjem« in »ali je nastopil trenutek in kritična masa za kakšne pomembnejše spremembe zahodne...
več
13. 11. 2011 Cenzurirano

Upravljanje družbenih sprememb

Kot svetovalec takratnega predsednika največje opozicijske stranke za področje šolstva in športa sem imel pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami priložnost opazovati kot nestrankarski človek na pol od blizu (oziroma od daleč) nastajanje alternativnega vladnega programa. Ko gledam nazaj, mi je zanimivo (ali pa presenetljivo), kako zdajšnja družbena kriza takrat še...
več
13. 11. 2011 Cenzurirano

Kako do postindustrijske države?

Foucaultovo nihalo (»Il pendolo di Foucault«) je naslov romana Umerta Eca, v katerem opisuje zapletene in skrivnostne poti evropskih podtalnih socialno-ezoteričnih skupin kot so prostozidarji, iluminati, sionski modreci, kabalisti, katari in drugi. Idejo naslova si je sposodil pri francoskem fiziku in astronomu Jeanu. B. L. Foucaultu, ki je 1851...
več
13. 11. 2011 Cenzurirano

Zdravljenje odvisnosti

Velika medijska in javnomnenjska pričakovanja, da bodo sodobne ekonomije končno našle čarobno paličico, s katero bodo odčarale posledice aktualne gospodarske in družbene krize, v kateri se nahajamo, so simptomatična in značilna. So simptom neučakanega uma sodobnega človeštva »razvite« manjšine sveta, ki ne želi razumeti, čemu je do »krize« v...
več
11. 11. 2011 Cenzurirano

Kdo koga izsiljuje?

Ko so fizika in nobelovca Alberta Einsteina vprašali, katera je najmočnejša sila v vesolju oziroma kateri je največji izum človeštva, je kot iz topa izstrelil, da obrestno obrestovanje. Kaj je s tem mislil, nam pokaže primer tako imenovanega Jožefovega pfeniga. Če bi Jožef svojemu sinu Jezusu ob njegovem rojstvu...
več
3. 11. 2009 Pogovor

Dr. Spomenka Hribar

1. srečanje jesenskega cikla družabnega družboslovja 2009 3. november 2009 ob 19:00 uri, Kulturno Glasbeni Brlog, Maribor Doktorica Spomenka Hribar, družboslovna raziskovalka in publicistka, je človek, ki si nikoli ni zatiskala oči. Vselej je odprto povedala in napisala, kaj misli, v svojih znanstvenih in publicističnih delih je vedno bila...
več
27. 3. 2008 Okrogla miza

20 let boja za oblast in svobodo medijev

Exkatedra Ob dvajseti obletnici zaplemb mariborskega študentskega časopisa Katedra in objavi prvega političnega programa Janeza Janše v študentskih medijih se je 27. marca 2008, ob 17. uri, v MMC Kibla zgodila okrogla miza z naslovom “20 let boja za oblast in svobodo medijev”, posvečena razpravi o odnosu medijev in...
več
28. 3. 2006 Okrogla miza

»Evroza – Kritika novega evrocentrizma«

Zofijini ljubimci, društvo za razvoj humanistike, prirejajo in vabijo na okroglo mizo ob izidu knjige »Evroza – Kritika novega evrocentrizma« Mitje Velikonja, ki bo v torek, 28. marca 2006, s pričetkom ob 17.00 uri v Kulturnem inkubatorju na Koroški 18 v Mariboru. Gosti okrogle mize bodo: dr. Mitja Velikonja,...
več