Tomaž Grušovnik

30. 1. 2017 Zofija v medijih

Žica

Levitik pravi: “Če pri tebi biva tujec v vaši deželi, ga ne zatirajte! Tujec, ki biva med vami, vam naj bo kakor domačin, kakor eden izmed vas! Ljubi ga kakor sebe …” (3 Mz 19, 33-34) Podobno Matejev evangelij (Mt 25, 31-46) govori o tem, kako so pravični pomagali Jezusu,...
več
23. 1. 2017

O revolucijah

Mlaj. Večer, avgust 2016. Sedim na lovski preži na obronkih Slovenskih goric in čakam Venero. Od vzhoda proti zahodu so nad Dravskim poljem razvrščeni Mars, Saturn in Jupiter (z lunami). Povežem točke po prostoru, ki jih zasedamo jaz na Zemlji in ti trije planeti nad južnim nebom. Izriše se izsek ravnine sončnega sistema, ki je pod precejšnjim kotom nagnjen name:
več
20. 1. 2017 Posvet

Nihilizem med mladimi – kakšno zdravilo ponuja filozofija?

Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru je pripravil posvet z naslovom »Nihilizem med mladimi – kakšno zdravilo ponuja filozofija?« Na posvetu so s prispevki sodelovali: Tomaž Grušovnik: Prisila potrošniškega smisla in filozofija (na posnetku od 5 minute in 40 sekund naprej) Boris Vezjak: Epistemološki nihilizem in odnos do...
več
21. 11. 2016 Zofija v medijih

Meso za vsako ceno?

Odziv na razmišljanje Marka Višnarja o rubriki Ona, on (Vegi) V Večeru v nedeljo sem 25. 9. v rubriki Ona, on (Vegi) želel prikazati travmatične posledice prekomernega uživanja mesa tako za živali kot tudi za ljudi. Pokazal sem, da so te razsežnosti (53 milijard zaklanih kopenskih živali na leto)...
več
21. 11. 2016 Zofija v medijih

Vegi

Iz rubrike »Ona/On« tednika Večer v nedeljo Ena, dva, tri, štiri, pet … S takšno povprečno hitrostjo – s hit­rostjo, ki jo za branje besed v zgornjem stavku potrebuje povprečno hitri bralec – v Sloveniji padajo piščančje glave. Kar triintrideset milijonov »kljunov« (kot se izrazijo na Statističnem uradu RS)...
več
15. 9. 2016

Bolečine ne smemo meriti po svojih vatlih

“Vprašanje ni, ali lahko misijo, tudi ne, ali lahko govorijo, temveč ali trpijo?” se je na prelomu iz 18-ega v 19-to stoletje spraševal angleški pravnik in filozof Jeremy Bentham. V mislih je seveda imel živali in svojo drzno napoved, da bomo nekoč pod svoje moralno okrilje pritegnili vse, kar...
več
8. 8. 2016

Heterotrofija

Spremenim se v matadorja, pograbim nož in španskega lazarja (Arion vulgaris), ki se plazi proti rukoli (Eruca sativa), prebodem na dvoje. Dva enakomerna dela prepolovljene temne sluzaste mišice se sunkovito skrčita, z nožem ju zagrebem v zemljo. Postala bosta hrana moji hrani.
več
10. 6. 2016

Slepe pege znanosti in družbe

Znanost ima v sodobnem svetu ambivalenten položaj. Nedvomno je že stoletja temelj razvoju. Na njenih spoznanjih temeljijo tehnologije, ki jih vsakodnevno uporabljamo in ki s svojo uspešnostjo potrjujejo tudi znanosti, ki so jih omogočile. Po drugi strani pa znanost seveda ne more ponuditi dokončnih odgovorov in to dejstvo se...
več
26. 1. 2016

Filozofija pomaga pri razvoju otroka

Otroci se znajo ustaviti tudi ob tistem, kar je odraslim samoumevno, očitno in nezanimivo, in z močjo misli pridejo od samoumevnega do negotovega, nejasnega in vprašljivega. Poleg tega so najmlajši in mladi radovedni in se še znajo čuditi svetu ter njegovim ugankam. Prav čudenje je Aristotel v Metafiziki opredelil...
več
21. 11. 2014 Posvet

Orientacija v življenju, orientacija v mišljenju

Svetovni dan filozofije 2014 V sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom, smo 20. novembra 2014 v Cankarjevem domu v Ljubljani obeležili Unescov Svetovni dan filozofije, ki je letos nosil naslov: »Orientacija v življenju, orientacija v mišljenju«. O postavljeni temi so v razpravi razmišljali filozofi...
več
14. 11. 2014 Posvet

Filozofov greh: melodrama in komedija Stanleyja Cavella

Jesenska filmska šola (JFŠ) v Mariboru: posnetki s popoldanskega mini simpozija filmske teorije Jesenska filmska šola je simpozij filmske teorije, ki že leta poteka v Ljubljani in pod drobnogled jemlje pri nas spregledane vidike teorije filma. Letošnja edicija Jesenske filmske šole je v obliki mini simpozija prvič gostovala tudi...
več
23. 5. 2014 Zofijina modrost

Pogoj skepticizma

Če se sprašujemo, »Ali zdaj sanjamo?«, kaj potem zares sprašujemo? Ali na naše vprašanje obstaja odgovor? Morda tak odgovor: »Uščipni se, da vidiš, če se boš zbudil!«? Toda zdi se, da nas tak odgovor ne zadovolji: kaj, če se potem prebudim samo v sanjah? Kaj, če zgolj sanjam, da...
več
6. 4. 2014 Pogovor

»Zeleni kapitalizem?«

Cikel filmozofskih večerov »Mediozofija – o posredovanem svetu« V sklopu cikla filmozofskih večerov »Mediozofija – o posredovanem svetu« smo pripravili večer posvečen temi zelenega kapitalizma. V ta name smo si pogledali dokumentarni film »Advertising and the End of the World« (Oglaševanje in konec sveta) in se po projekciji o...
več
16. 3. 2014 Okrogla miza

Digitalna humanistika

Predstavitev nove spletne strani društva Zofijini ljubimci in okrogla miza na temo medijske prezence humanistike Ob predstavitvi nove spletne strani društva, smo Zofijini pripravili pogovor na temo digitalne humanistike (DH), katere del se v njeni najširši definiciji prepoznavamo tudi sami. Ob osnovah digitalne humanistike, smo v pogovoru s povabljenimi...
več
5. 2. 2014 Okrogla miza

Film in okoljevarstvo

Okrogla miza je potekala ob projekciji jugoslovanske dokumentarne klasike »Zadnja oaza« (Poslednja oaza) iz leta 1983 v režiji Petra Lalovića. Okroglo mizo na temo »Film in okoljevarstvo«, je vodil dr. Luka Omladić, z njim pa sta se pogovarjala še dva okoljska filozofa, dr. Tomaž Grušovnik in Dejan Savič. Okrogla...
več
30. 12. 2013

Na robu družbe znanja

V desetletjih po drugi svetovni vojni smo bili priča prehodu industrijskih družb v tako imenovane postindustrijske družbe ali »družbe znanja«, pri čemer so delovno intenzivno industrijo kot paradni konj gospodarstev zamenjale storitve in intelektualni produkti. Gotovo je bila ena tihih predpostavk takega prehoda upanje na posledično vsesplošno izboljšanje položaja...
več
1. 4. 2013

Devet plus ena teza novega humanizma (2011)

»Naloga humanizma ni streženje gotove vednosti (kar je značilnost dogmatizma), saj si kot filo-zofija nikoli ne sme predstavljati, da modrost že dokončno poseduje. Filozofija tako ne sme postati ponudnica znanja v smislu poljudnega žurnalizma in si domišljati, da ve vse, predvsem pa več kot drugi, ter da zato zmore...
več
12. 11. 2012 Zofija v medijih

Prihodnost vednosti

Kako so kompetence nadomestile modrost Znameniti matematik Carl Friedrich Gauss (1777–1855) je leta 1853 svojemu študentu Riemannu naročil, naj pripravi habilitacijo, torej čisto teoretsko delo o temeljih geometrije. Takrat nihče ni vedel, niti ni mogel predvideti, da bo ta miselni napor igral ključno vlogo v življenju voznika, ki ga...
več
7. 7. 2012 Speculum

Prostor pod nebom

Piše in riše Tomaž Grušovnik.
več
16. 11. 2011 Okrogla miza

Svetovni dan filozofije 2011

UNESCO je tretji četrtek v mesecu novembru pred devetimi leti razglasil za svetovni dan filozofije, ki ga letos obeležujejo v približno 150 državah po svetu, tudi v Sloveniji. Kot je v poslanici zapisala generalna direktorica Unesca Irina Bokova, filozofija predstavlja neizčrpen vir novih idej in podlago za razumevanje sodobnih,...
več
2. 2. 2009 Zofijina modrost

Filozofija danes

Že od zgodnjih dni funkcioniranja Združenih Narodov je ta organizacija vzpostavila seznam dni, tednov, let in celo desetletij, ki so posvečeni perečim problematikam, s katerimi se sooča svet. Namen takšnih dni je »pomagati osredotočiti svet na problematike, katerim so ZN zavezani.«1 S tem seznamom, ki spominja na sekularni koledar,...
več
17. 11. 2007 Predavanje

Odgovornost humanistike

Ob zaključku tedna filozofije, vas v društvu Zofijinih v sodelovanju z MKCjem, v soboto 17.11. ob 18. uri vabimo v Kulturni inkubator na Koroško 18 v Mariboru, na predavanje Tomaža Grušovnika z naslovom »Odgovornost humanistike«. V predavanju bo tekla beseda o dolžnosti humanistike do družbe in o njeni zahtevi...
več
28. 12. 2006 Zofijina modrost

Paolo Virno: Slovnica mnoštva

Paolo Virno se v knjigi Slovnica mnoštva1 (podnaslovljeni »k analizi oblik sodobnega življenja«) loteva zahtevne in kočljive naloge določanja glavnih značilnosti sodobne postindustrijske družbe. Sodobnosti že po definiciji umanjka kritična časovna distanca do same sebe, zato predstavlja težaven hermenevtični problem, skoraj večji kot preteklost: preučevalec, ki se ga loteva,...
več
28. 9. 2006 Zofijina modrost

O daoistični kozmologiji

Uvod V pričujoči nalogi bom poskušal podati krajši vpogled v Daoistično kozmologijo. To se bom namenil storiti v štirih osrednjih poglavjih. Prvo, naslovljeno Poskus “definicije” kozmologije, bo skušalo prikazati težave, na katere naletimo, če želimo “kozmološko” daoistično misel označiti kot kozmološko v pomenu evropskih filozofskih tradicij. Prav iz teh...
več
22. 9. 2006 Zofijina modrost

Avguštinova teorija časa

…at ego in tempora dissilui, quorum ordinem nescio, et tumultuosis varietatibus dilaniantur cogitationes meae, intima viscera animae meae, donec in te confluam purgatus et liquidus igne amoris tui. (Avguštin, Izpovedi: XI,29) Uvod Avguštinovo teorijo časa bom skušal predstaviti skozi optiko Paula Ricoeurja, ki si je analizo Avguštinove teorije časa...
več
28. 8. 2006 Zofijina modrost

Trupla in kirurgi

(enodejanka z epilogom) Truplo: Gospod doktor, kaj pa tako glasno piska? Vznemirja me. Kirurg: Aha! To bo elektro-kardiogram. Truplo: In zakaj tako glasno piska? Kirurg: Samo trenutek, da preverim …aha, kaže, da vas je zapustil duh. Umrli ste. Truplo: Hm, to me še bolj vznemirja. Ste lahko bolj natančni?...
več
19. 8. 2006 Zofijina modrost

De civitate dei

Avguštinova »De civitate dei« je obsežen tekst, ki se v glavnem deli na dva dela, pri čemer se prvi del (I-X knjiga) ukvarja z odgovorom poganom, ki so krščanstvu naprtili krivdo za propad Rima, drugi del (XI-XXII knjiga), pa proučuje naravo družbe in sledi zgodovini dveh velikih skupnosti: zemeljski...
več
20. 5. 2006 Zofijina modrost

Sed quid igitur sum?

Kaj sem torej1? Vprašanje, ki ga zasledimo na začetku osmega paragrafa druge meditacije, se ne pojavi samo pri Descartesu – gre za prastaro, univerzalno spraševanje človeka o samem sebi, po lastni naravi. Prastaro zato, ker mu lahko sledimo globoko v preteklost2, univerzalno pa zato, ker skoraj ni človeškega bitja,...
več
18. 4. 2006 Zofijina modrost

»Ali lahko zagovarjamo solipsizem?«

(“Can solipsism be defended?”) Solipsizem je nazor, da je moja eksistenca edina eksistenca, oziroma, da obstajam le jaz oziroma moja duševna stanja in je celotno moje čutno izkustvo – čutni podatki o predmetih, dogodkih in nenazadnje ljudeh – le moj konstrukt. Torej vse kar obstaja in kar zaznavam sem...
več
5. 4. 2006 Zofijina bodica

Tegobe odgovornosti

V javnih nastopih je bivši minister za reforme Jože P. Damjan pogosto razširjal mnenje, da bodo državljani kot posamezniki morali začeti bolj skrbeti zase, skratka, postati bodo morali bolj odgovorni za svoje odločitve, če bomo Slovenci še naprej želeli ohraniti socialno državo. To je mnenje, kateremu se lahko sam...
več
26. 3. 2006 Zofija v medijih, Zofijina bodica

Univerza in gospodarstvo

S strani politike, predstavnikov gospodarstva in visokošolskih učiteljev slišimo vse glasnejše zahteve po učinkovitejšem sodelovanju visokošolskih zavodov z gospodarstvom. Rastoče gospodarstvo potrebuje dotok svežih idej, če želi loviti korak s primerljivimi sosedami. Pomladitev in prevetritev industrije je nujna, če želimo dosegati ugodno gospodarsko rast – to čarobno besedo, ki...
več
17. 10. 2005 Zofijina bodica

Obsedenci s hudičem med duhovniki?

Glede na vesti iz televizijskega dnevnika komercialne televizije z dne 15. oktobra, smo lahko osupli in zgroženi: rimokatoliška cerkev ugotavlja, da je število obsedencev s hudičem v porastu! In kar je najhuje: iz besed škofov lahko sklepamo, da se je vrag v največjem številu priplazil ravno v cerkvene vrste!...
več
10. 3. 2005 Zofijina bodica

Cui bono: osmi marec kot dan žena

Če sem osmega marca na ulici ali hodniku kateri izmed mladenk izrekel čestitke, sem pogosto naletel na presenečen obraz. Večina, se mi zdi, je menila, da sem najbrž nerodno pomešal datum njenega rojstnega dneva ali kakega drugega praznika. Ko sem svoje čestitke pojasnil (pa naj se to sliši še...
več
22. 12. 2004 Zofijina bodica

Policijska vaja v logiki

“Na uho nam je prišla govorica, da je policija v skrbi za večjo varnost v prometu v petek zvečer (17.12) organizirala posebno akcijo. Ob tem bi radi podali kratko refleksijo. Dolžnost vsakega poštenega državljana, kar se tiče njegovega odnosa s policijo, je bržkone ta, da z organi, ki zagotavljajo...
več
10. 4. 2003 Zofijina bodica

Najprej sokol potem pa gnezdo?

Kmetovalci, katerih pleča je zmerom krivila gosposka, so se, spričo težavnih okoliščin, v katerih so živeli, dokopali do pomembne modrosti. Ugotovili so, da živina nujno potrebuje hlev, v katerem je zaščitena pred naravnimi ujmami, ki jo utegnejo pogubiti. Če slučajno nabavimo živino preden ji postavimo primerno prebivališče, se utegne...
več
13. 2. 2003 Zofijina bodica

Mednarodni politični peskovnik

V trenutno izjemno napetem mednarodnem političnem dogajanju lahko (zastonj!) spremljamo vrhunsko predstavo, kakršni je kos le redko katero mladinsko lutkovno gledališče. Ob tem sem sam impresioniran predvsem nad izvrstno mimetično sposobnostjo igralcev, ki v najpomembnejših odločitvah brez zadržkov privzemajo preizkušene metode otrok za krajšanje časa. Oglejmo si jih! Prva...
več