Mrawle, drugič

Na konferenci se je obetalo kar zanimivo predavanje. Dejansko je bila predavateljica super, to pomeni predvsem, da ni sporočala zgolj svojih idej, temveč da je v resnici sprožala razmišljanje pri ljudeh. Ideje so se mi zdele tako kakovostne, da sem jih seveda hotel zapisati. Zgrabil sem list papirja in kuli ter začel zapisovati. Kmalu se je zataknilo. Ugotovil sem, da zaradi navajenosti na tipkanje in posledične možnosti sprotnega brisanja in urejanja stavkov, s katerimi ustvarjam svoje misli, ne znam več pisati na roko. Zapis je preprosto prepočasen.