Slovensko filozofsko društvo in Slovenska matica sta pripravila posvet z naslovom »Mesto etike v družbi«, ki je 17.6.2019 potekal v prostorih Slovenske matice v Ljubljani.
- sklop
Uvodni nagovori: Ignacija Fridl Jarc (urednica Slovenske matice), Tomaž Grušovnik (predsednik SFD), Gašper Pirc (moderator).
1.) Borut Ošlaj: “Mnoštvo moral in odsotnost etike” (v posnetku od 9.40 naprej)
2.) Jernej Pisk: “Vpliv športa na položaj etike v sodobni družbi” (v posnetku od 26.10 naprej)
3.) Janez Juhant: “Nujnost in težave dialoga o etiki” (v posnetku od 45.50 naprej)
4.) Smiljana Gartner: “Strokovnjaki in izvedenci za etiko” (v posnetku od 1.05.10 naprej)
- sklop
5.) Friderik Klampfer: “Realen domet filozofske etike – nekaj grenko-sladkih spoznanj” (v posnetku od 1.47.55 naprej)
6.) Vojko Strahovnik: “Etika in šola” (v posnetku od 2.06.20 naprej)
7.) Luka Omladič: “Novi razvoji etike robotike in umetne inteligence” (v posnetku od 2.20.30 naprej)
8.) Igor Pribac: “Če je zdravniška etika od zdravnikov, je poslovna etika od poslovnežev?” (v posnetku od 2.41.50 naprej)
- sklop
9.) Cvetka Hedžet Tóth: “Etika − postmodernistični patos”
10.) Ignacija Fridl Jarc: “Etični temelji demokracije v antiki in danes” (v posnetku od 3.33.10 naprej)
11.) Marjan Šimenc: “Filozofija z otroki in moralna vzgoja”
Končna razprava (v posnetku od 3.57.20 naprej)
Posvet je moderiral Gašper Pirc.
Nekaj utrinkov s posveta:
Sodobno življenje s sabo prinaša pestro paleto moralnih izzivov, od vprašanja dopustnosti genskega spreminjanja organizmov, do veganstva, splava, družbenih neenakosti, evtanazije, odnosa do okolja in ostalih problemov, povezanih s pravičnostjo in dobrobitjo. Človek je hkrati tudi moralno bitje, ki v življenju samodejno išče odgovore, povezane s srečo in smislom bivanja. Zato ni presenetljivo, da se o etiki – tej tradicionalni filozofski disciplini – veliko govori in da so debate, različni tečaji, seminarji, kodeksi etike, komisije, spletne strani in druge publikacije, posvečene moralnim vsebinam, stalnica našega vsakdana. Seveda pa je vprašanje, koliko tovrstne aktivnosti in napori dejansko prispevajo k družbenemu moralnemu napredku in posameznikovi dobrobiti, pa tudi, ali so izrečene moralne sodbe zmeraj verodostojen in zanesljiv kažipot za naše ravnanje. Velik praktičen izziv sodobni moralni teoriji predstavlja tudi vsesplošna razširjenost moralnega relativizma, v skladu s katerim je morala zreducirana na vprašanje osebnega okusa, pri čemer splošna merila presojanja ravnanja v celoti umanjkajo, saj domnevno »vsak vidi svet po svoje«, zaradi česar naj nikomur ne bi »vsiljevali tujih mnenj«. Zaradi naštetega so se govorci na posvetu vprašali po mestu etike v družbi in poskusiti odgovoriti na nekatera ključna vprašanja, povezana z:
– vlogo moralnega diskurza (Kakšno je razmerje med moralno teorijo in prakso?; Kakšno je razmerje med moralnim in ideološkim diskurzom?; Kako pogosto se moralni diskurz zlorablja za blatenje in neupravičeno diskreditiranje nasprotnika?; Je moralni diskurz lahko lukrativni produkt v tržni ekonomiji in kaj to pomeni za etiko?; Je moralni relativizem upravičeno ali celo nepresegljivo stališče?),
– poučevanjem etike (Kakšna oblika moralne vzgoje je primerna za pluralistično in demokratično družbo?; Ali lahko državljanska vzgoja nadomesti moralno vzgojo?; Je poučevanje etike na visokošolski stopnji ustrezno organizirano?; Kdo je lahko učitelj etike in kdo lahko organizira tečaje ter vodi seminarje iz področij aplikativnih etik?),
– kompetentnostjo moralnega presojanja (Kdo lahko oblikuje verodostojne in zanesljive moralne sodbe? Kdo naj sodeluje v etiških komisijah?; Kdo naj sodeluje pri sestavljanju etiških kodeksov?)
– ostalimi izzivi, ki pestijo moralno teorijo v sodobni družbeni krajini, povezanimi s splošnim položajem etike v družbi.