Kapitalizem

Poziv #15o sindikatom, civilnodružbenim organizacijam in gibanjem Varčevalni ukrepi, ki jih predlaga vlada, so antisocialni, nepravični in antidemokratični. Vodijo k dokončni demontaži ostankov socialne države. Kaznujejo le tiste, ki krize niso povzročili. Z njimi javne oblasti sledijo nareku finančnih oligarhij in se tako obračajo proti ljudem. Ko bi se...

Sem učitelj, zaposlen v gimnaziji. S poukom, ki ga poskušam opravljati odgovorno, in projekti, ki se jih lotevam skupaj z dijaki – vendar kot avtonomen strokovni delavec – je moj delovnik veliko daljši kot 40 ur na teden. Verjamem, da večina učiteljev razmišlja podobno. Delo razumem kot dolžnost, čeprav,...

Predavanje Richarda Wolffa o gospodarski krizi Transkript V svojem predavanju, cenjeni profesor ekonomije na Univerzi v Massachusettsu, Richard Wolff, z izjemno jasnostjo razloži korenine današnje gospodarske krize. Pokaže kako je kriza nastajala cela desetletja in dejansko reflektira velike napake znotraj strukture ameriškega stila kapitalizma samega. Wolff sledi vzrokom gospodarske...

Lilijana Burcar je študirala angleški jezik in književnost na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je tudi magistrirala s temo anglo-ameriška mladinska književnost, pravljice in feministična teorija ter nazadnje še doktorirala s temo imaginarij otroštva v britanski otroški in mladinski književnosti. Dodatno se je izobraževala...

DPU poročilo s predavanja Primoža Krašovca V četrtek, 26. januarja, je v sklopu predavanj Delavsko-punkerske univerze o financializaciji predaval doktor sociologije Primož Krašovec. Predavanje z naslovom »Spremeniti dušo« je namenil teoretski refleksiji koncepta človeškega kapitala v dobi financializacije in njegovih vplivov na spremembo človeške duše. Krašovec je predavanje začel...

When I’m drivin’ in my car And a man comes on the radio He’s telling me more and more About some useless information Supposed to fire my imagination …. When I’m watchin’ my TV And that man comes on and tell me How white my shirts can be But...

DPU poročilo s predavanja Maje Breznik V četrtek, 19.1.2012, je v okviru letnika Financializacija potekalo predavanje Maje Breznik, z naslovom Privatni trgi dela. Breznikova je v svojem predavanju izhajala iz teze, da v nasprotju s prepričanji nekaterih raziskovalcev, ki preučujejo spremembe na trgu delovne sile v zadnjih letih, nismo...

Originalno verzijo manifesta »First Things First« je leta 1964 v Londonu napisal Ken Garland, nekoliko obnovljeno različico pa so leta 1999 objavili v reviji Adbusters. Manifest 1964 Mi, spodaj podpisani, smo grafični oblikovalci, fotografi in študenti, ki smo odraščali v svetu, v katerem so nam bile tehnike in orodja...

Več izbire, kot je lahko sanjaš. Mama ti, preden zaspiš, pripoveduje zgodbico in ti ji verjameš. Pravi, da ko boš odrasel, si lahko kdorkoli si želiš. Pravi, da si enkraten in pomemben posameznik in da tega ne smeš nikoli pozabiti. Pravi, da si lahko srečen in da ti je...

DPU poročilo s predavanja Lenarta Kučića V četrtek, 12. januarja 2012, je na okupirani Filozofski fakulteti predaval Lenart Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela. Kučić se raziskovalno ukvarja z medijskimi trgi, zanima ga predvsem kompleksen preplet tehnologije, politike in družbe, ki ga razkriva z uporabo komunikacijskih orodij. Naše...

Nekaj misli Saše Urukala ob rob njegove knjige »Odločitev za odgovornost: o oblikovalski etiki in oglaševanju« (2010) V oglaševanju se interesi potrošništva in vprašanja, povezana z delom grafičnega oblikovalca, tesno prepletajo. Kapital vedno bolj posega tudi na politično in tako družbeno področje. V oglaševanju storitev, izdelkov in prav tako...

V prvem delu sem opozoril, da je kljub močnemu uporu zoper prevladujočo ekonomsko logiko, naša vsakdanja praksa še vedno takšna, da to logiko podpira in reproducira. To še posebno velja za nas učitelje, za našo šolsko prakso, v kolikor je šola eden izmed najpomembnejših ideoloških aparatov države. V naši...

Prihajamo v čas vse močnejšega upora zoper prevladujočo ekonomsko logiko, ki skuša hegemonizirati sleherni razmislek o skupnih zadevah, tudi o šolstvu. Vse bolj se zdi, da ljudje tej logiki več ne verjamejo več, toda – to bom pokazal v tem tekstu in dveh njegovih nadaljevanjih – večina nas to...

V prvem delu tega razmišljanja sem opozoril, da naše vsakdanje vedenje še vedno podpira neoliberalno logiko delovanja, čeprav včasih govorimo nekaj drugega. To še posebno velja za šolo, ki je eden izmed najpomembnejših ideoloških aparatov države. Razcep med teorijo in prakso je mogoče zelo dobro opazovati na nekaterih manjših...

Poročilo s predavanja DPU V četrtek, 15. decembra 2011, je v okviru ciklusa predavanj Delavsko-punkerske univerza na temo financializacije predaval dr. Joachim Becker, profesor ekonomije na dunajski univerzi. Svoje predavanje je posvetil analizi financializacije vzhodnoevropskih gospodarstev in zanje specifičnim izrazom trenutne svetovne finančne in gospodarske krize. V uvodu v...

Vprašanje se nanaša izključno na slovenske razmere. Od 15. oktobra naprej, torej od začetka kampiranja pred ljubljansko borzo, ter vrsto aktivnosti povezanih s tem gibanjem, se zdi da širša slovenska javnost tega gibanja nekako ni vzela za svojega. Indice za to vidim v dejstvu, da ko je pri nas...

Cikel predavanj »Svet kot zarota« V torek, 13. decembra, od 18.00, v Kulturnem inkubatorju Branko Bembič bo predstavil knjigo Daniela Cohena »Tri predavanja o postindustrijski družbi« in svoja razmišlja o in ob njej, objavljena v spremni besedi k tej knjigi. Branko Bembič je diplomirani filozof, podiplomski študent ekonomije, trenutno...

DPU poročilo s predavanja Nestor Lopeza V četrtek, 8. decembra 2011 je v nabito polni predavalnici osvobojenega dela Filozofske fakultete, predaval Nestor Lopez, diplomatski predstavnik Bolivarske Republike Venezuele v Sloveniji. Svoje predavanje je naslovil: “Od El Caracaza do oblasti ljudstva ali Zgodba o pričakovanem padcu neoliberalnih reform v Venezueli...

Sedanja kriza se je začela v ZDA z nepremičninskimi in dolžniškimi težavami, kaj hitro pa je prerasla v finančno in gospodarsko krizo in zajela celotno svetovno gospodarstvo. Svet se je kar naenkrat znašel ne v sektorski, temveč strukturalni krizi vseh področij družbene reprodukcije. Svet na razpotju (PDF)

Poročilo s predavanja DPU V četrtek, 24. novembra 2011, je v okviru ciklusa predavanj Delavsko-punkerske univerza na temo financializacije predaval Sašo Furlan, dodiplomski študent politologije ter član programskega odbora Delavsko-punkerske univerze in študentskega društva Polituss. Svoje predavanje je posvetil analizi politične ekonomije finančnih derivatov. V uvodu je Furlan predstavil...

V članku bomo razmislili o pozivu gibanja 15o, da ne gremo na volitve. Pri tem se bomo oprli na Althusserjev Zapis o ideoloških aparatih države. Althusser za začetek loči med političnim aparatom države (šef vlade, vlada, državna uprava) in političnim ideološkim aparatom države. Slednje se nanaša na sam politični...

Poročilo s predavanja DPU 17. novembra je predaval Mislav Žitko, absolvent filozofije in kroatistike ter študentski in sindikalni aktivist iz Zagreba. Naslov predavanja je bil Delavski razred in financializacija. Ker delavski razred v današnjem družboslovju ni najbolj priljubljena kategorija, je predavatelj uvodni del posvetil kritiki teorij o koncu razredov...

Poročilo z uvodnega predavanja DPU V četrtek, 10. novembra, je ciklus predavanj Delavsko-punkerske univerze o financializaciji otvoril zaslužni profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani, Viljem Merhar. Predavanje z naslovom »Finančni kapitalizem – finančna oligarhija« je posvetil razlagi historične geneze sodobnega finančnega kapitalizma. V uvodu se je Merhar posvetil tematizaciji štirih...

Ne samo, da je stopnja rasti v 1000 letih do začetka industrializacije našega planeta bila praktično ničelna, tudi razlike med razvitimi in nerazvitimi so bile pomenljivo nizke. Z današnjega zornega kota jih praktično ni bilo. Razmerje razvitosti je bilo samo 2:1 v primerjavi z današnjimi 40:1. Ena od praktičnih...

Pred dnevi mi je novinarka enega izmed slovenskih tednikov zastavila kratki vprašanji, (povezani z naraščajočimi civilnimi protesti v svetovnih finančnih metropolah) s prošnjo po kratkih odgovorih. Na vprašanji » koliko pomembnosti oziroma moči pripisujem takšnim gibanjem« in »ali je nastopil trenutek in kritična masa za kakšne pomembnejše spremembe zahodne...

Pred vami je zgodba o tem, kako je v naši družbi vsega preveč, o kaosu, ki sledi, in njegovih posledicah. Četudi problem ilustriram s primeri iz šolstva (kjer delam in živim), izpovedano generalizirajte na vse družbene podsisteme, na vse službe dela z ljudmi, na zdravnike, vzgojitelje, svetovalce, socialne delavce,...

Protesti v tej in proti tej zelo hudi krizi so se končno začeli, celo pri nas. Kaj zahtevajo vsi ti ljudje v New Yorku in drugod? Česa se zavedajo? Najmanj tega, da jim življenja ne gredo navzgor, že zato ker nekateri pravijo, da bodo prihodki ob neenakostih navkljub, počasi...

V teh dneh je veliko govora (dajmo dodati, da upravičeno) o monetarni plati kapitalizma, o finančni diktaturi ali nadvladi finančnih lobijev, le malo pa slišimo o drugih elementih kulture kapitalizma, katerih eden najpomembnejših in vendar najmanj omenjanih delov je oglaševanje. V oddaji RTV Slovenija, Studio City, v ponedeljek, 17.10....

Še kdo zna misliti revolucijo? Česar ne zna misliti sedanja družboslovna teorija, je upor vseh, ki so se poimenovali 99% sveta, ki hočejo globalno spremembo. Prav simptomatično je, družboslovci (razen spoštovanja vrednih izjem) v tem prelomnem času še vedno niso zmožni teoretično podpreti in osmisliti upora. Večina med njimi...

Sotrudniki, prijatelji, sestre! 99% nas, ki imamo malo ali nič, in 1% njih, ki imajo vse ostalo, se gledamo čez prepad, ki ga je 1% izkopal med nami, in ugibamo, kaj razmišlja druga stran. Iz pogovora z bančnico, ki je bila včasih moja prijateljica, zdaj pa se le redko...

Pogovor Dr. Karmen Erjavec Dr. Karmen Erjavec je izredna profesorica za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s kritično analizo medijskega diskurza, vzgojo za medije in novinarsko kakovostjo ter velja za eno vodilnih slovenskih raziskovalk na področju komunikologije. Napisala ali sodelovala je pri pripravi...

Iz serije razmišljanj z naslovom o tajkunih in naši stvarnosti, ki jo je spočel gospod Kordež in nadaljeval profesor Glavič, lahko izvlečemo sklep, da je za stvarnost, ki jo živimo, kriva nemorala nekaterih vodilnih menedžerjev itd. Tega ne moremo zanikati, vseeno pa je treba poudariti, da na ta način...

V življenju je pogosto tako, da šele kriza razgali resnico kakšnega pojava, institucije, skupine, družbene ureditve, politike, človeka. Dokler se cedita med in mleko in večina ljudi z zaupanjem načrtuje prihodnost, so ranljivosti, razpoke, nerešena ali zamolčana vprašanja nepomembna; le redki posamezniki imajo dovolj volje, da nanje opozarjajo, večino...

SKUPNO – zadnja v trilogiji Hardta in Negrija Ob izidu knjige Skupno se je Antonio Negri, italijanski politični filozof, ponovno ustavil v Ljubljani, nato pa pot nadaljeval na festival subverzivnega filma v Zagreb. Antonio Negri je svojo kariero začel v 50. letih kot militant in aktivist, član Rimske mladinske...

V zadnjem času, posebno ob dvajsetletnici države, smo bili in smo priča mnogim jadikovanjem, kako smo zavozili državo, kako je bilo nekaj let po osamosvojitvi še vse dobro, nato pa je šlo navzdol, kako smo izgubili kompas, moralne vrednote, enotnost, ki smo jo premogli ob osamosvojitvi itd. Jadikovanja spremljajo...

Tema tega razmisleka se nanaša na osrednji dokument slovenskega šolstva, to je na Belo knjigo 2011 in na eno izmed njenih vodil – odličnost. Cilj snovalcev Bele knjige je po besedah predsednika Nacionalne strokovne skupine za pripravo Bele knjige o vzgoji in izobraževanju dr. Janeza Kreka prav doseganje odličnosti...

7. marca 2011 je bil sprejet Zakon o socialnem podjetništvu, ki je nedvomno končno določil formalne okvire za zagotavljanje finančne podpore razvoju tovrstnega podjetništva. Hkrati pa se s tem zakonom žal sam koncept socialnega podjetništva zamejuje v okvire zgolj nekakšne korektivne politike, s čimer izgublja svoj potencial dejanske alternativne...

V zvezi s peticijo proti delu evropske zakonodaje, ki za sedaj pod krinko zaščite potrošnikov pred goljufanjem šarlatanov začenja postopek onemogočanja alternativnega zdravstva je treba problem obravnavati dolgoročno. Sedanji evropski »zakon«, ki na prvi pogled upravičeno onemogoča ne-sledljivo, nepreverljivo in zato vsaj po načelih znanosti nezanesljivo zdravilstvo je brez...

Dokler človek ni poznal izvora ter narave bliska in groma, se ju je strahovito bal in zato je bil pripravljen ubogljivo slediti navodilom raznih vračev, ki so se ponujali kot krotilci neviht. Danes povprečen človek ne pozna principov visokih financ in mnogi samooklicani božji posredniki (beri: finančniki, borzni posredniki...

Moč, politika in ameriški šport Znova in znova nam govorijo, da sta politika in šport nezdružljiva, da je igra samo igra in da naj športniki raje utihnejo in igrajo. Toda po mnenju športnega urednika revije »The Nation« Davea Zirina, je ta domneva preprosto napačna. V tekstu, ki sledi njegovi...

Nasilje v medijih in kultivacija strahu Michael Morgan nas na osnovi pogovora z Georgom Gerbnerjem, popelje skozi njegovo revolucionarno analizo vpliva in nasilja v medijih. Že leta med strokovnjaki, politiki in zaskrbljenimi starši poteka debata o učinku nasilja v medijih. Prepogosto se te debate sprevračajo v poenostavljene bitke med...

Da bi pospešila gospodarsko rast, zmanjšala brezposelnost in pobrala več davkov, se je naša vlada odločila razviti novo obliko »prostega trga«, ki temelji na prisiljevanju ljudi v tržna razmerja. Ta nova prisila sliši na razna imena: »plačaj sosedu za pomoč«, »računaj prijatelju«, »ne zidaj si sam«, »vzemi račun« in...

V Sloveniji so vse glasnejša mnenja, da je potrebno reformirati trg dela, javne službe, pokojnine in sploh vse. V Sloveniji je vedno bolj samoumevno, da moramo sprostiti trg, ga narediti zanimivega za vlagatelje, odpraviti ovire, ki jih predstavlja zbirokratizirana javna sfera, odpraviti gospodarske in državne monopole, spodbuditi prosti trg,...

»Otroci ljubijo internet bančništvo, kjer lahko hitro obogatiš ali še hitreje izgubiš, in to s kartico, brez gotovine, ko se bodo navadili nanj, ga ne bodo več spustili iz rok. Monopoli bančništvo, igraj po svoje, že danes.« Reklama za Monopoly Vprašanje (za milijon dolarjev?): Se komu izmed bralcev zdi...

Že leta 1979 je britanski raziskovalec in profesor Colin Cherry v knjigi Doba dostopa: informacijska tehnologija in socialna revolucija (The Age of Access: Information Technology and Social Revolution) razmišljal o velikem vplivu takrat šele porajajoče se informacijske tehnologije, in to v času, ko so bili računalniki še ogromne naprave...

Dr. Maja Breznik O družbenem pomenu instituta avtorskih pravic, ali bolje rečeno »krivic«, smo se pogovarjali s sociologinjo kulture in kulturno zgodovinarko dr. Majo Breznik. Lani je pri založbi Sophia izšlo njeno delo Kultura danajskih darov, v katerem se loteva socioloških implikacij umetnostne in kulturne produkcije v širokem časovnem...

V četrtek, 4. novembra 2010 ob 18.00 v dvorani Gustaf Predavatelj: dr. Davor Savin Upokojeni profesor bančništva in financ na mariborski EPF bo najprej razložil, kaj je BDP in kako je povezan z gospodarsko rastjo, nato pa ugotavljal še to, zakaj ta kazalec ne more biti edini in najpomembnejši...

Že kar nekaj mesecev nam krajšajo čas razprave o nadvse zanimivih predlogih, ki nam jih predstavljajo in predlagajo naši oblastniki, plejada civilno-družbenih organizacij in skupin, z množico sindikatov na čelu, pa jim na vse mogoče načine nasprotuje. Zakon o »malem delu« je brez dvoma eden takšnih zanimivih predlogov. Spremembe...

Dr. Matjaž Mulej je doktor ekonomskih znanosti (s področja teorije sistemov) in doktor menedžmentskih znanosti (s področja inovacijskega menedžmenta) ter zaslužni profesor na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Hkrati je član treh mednarodnih akademij znanosti in umetnosti. Poznan je kot glasen kritik neoliberalnega sistema kapitalizma. Bil pa je tudi...

Če smo še pred nekaj leti v splošnem ugotavljali, da v sodobni družbi prevladuje bolj kot ne nekakšna politična apatija, pa je čas, odkar je nastopila svetovna finančna in gospodarska kriza, zaznamovan s številnimi protesti po vsem svetu, presenetljivo tudi na »politično zaspanem« Zahodu. A lahko potemtakem rečemo, da...

»Da bi našel nekaj, karkoli, veliko resnico ali izgubljena očala, moraš najprej verjeti, da bo to prineslo koristi.« Rober P. Warren, All the King’s men »Ne vemo, kako naprej, ne vemo, kje smo, ne vemo, kako naprej, zdaj smo slepi.« Wir sind helden Večino časa počnemo stvari, avtomatično, ne...

Ideja prostega trga je že od svojih začetkov v 18. stoletju temeljila na ideji racionalnega posameznika, ki v skrbi za lastne interese nenehno preračunava možnosti. Nekje od 70. let 20. stoletja pa se je vsaj v praksi kot temelj sodobnega kapitalizma (in tudi sodobne države) pričel pojavljati posameznik –...

V teh dneh v Portorožu poteka tradicionalni oglaševalski festival »Zlati boben«, ki je eden osrednjih shodov oglaševalcev tega dela Evrope. To je lahko dobra priložnost, da ocenimo, kakšno vlogo in pomen ima oglaševanje v našem prostoru in času. Tvegajmo tezo: oglaševanje in kapitalizem sta neločljivo povezana in soodvisna. Kapitalizem,...

Kako začeti razmišljanje o novemu družbenemu gibanju, ki se šele rojeva oziroma čaka, da se bo rodilo? Morda je smiselno začeti z orisom sveta, v katerem smo se danes znašli. Da bi lahko razumeli svet, v katerem živimo, se moramo vrniti v zgodovino, v čas nastajanja našega krasnega novega...

Eden izmed mojih ljubših ameriških pisateljev nemškega rodu, Kurt Vonnegut, se je v kapitalistični Ameriki večkrat pogumno oklical za socialista. Vonnegut je bil zelo ponosen na dediščino sindikalizma in je v svojih delih večkrat citiral Eugena Debsa, ameriškega sindikalista, enega izmed ustanovnih članov delavskega sindikata in IWW (Industrijski delavci...

Sicer izvrsten, a žal nedokončan prispevek Boštjana M. Zupančiča bo, upam, doživel objavo še svoje druge polovice in morebitnih nadaljevanj. Kljub temu pa je mogoče že na osnovi tega okrnjenega prispevka dodati še kak čebulni list ali dva, ki bi ju kazalo olupiti. Uvodoma bi pojasnil, da I. M....

GROŽNJA PRIHODNOSTI: RAST BREZ ZAPOSLOVANJA Ko so mnoga zahodna gospodarstva po krizi iz leta 2008 pričela počasi okrevati in se je že pokazala gospodarska rast, a po drugi strani stopnja brezposelnosti nenehno narašča še danes, se je pokazala prava grožnja prihodnosti. V zahodnem svetu lahko v prihodnjih letih in...