Izobraževanje

Ali ste slišali, da »posvetni humanisti nadlegujejo vaše otroke«? To drži, če verjamemo enemu od pamfletov. Ali so vam povedali, da je posvetni humanizem zarota nesramno bogatih, s katero želijo izpriditi ameriško življenje? To trdijo nekateri verski voditelji. Posvetni humanizem prikazujejo kot zahrbtnega raka, ki »žre« vse, kar je...

V času krize kar naprej poslušamo, da je kriza priložnost, pri čemer povezava besed priložnost in kriza nosi veliko pomenov. Tako poslušamo o zgodbah o uspehu, katerih vzrok je bil predhoden krizni trenutek. Na primer: nekdo je izgubil službo, svet se mu je za nekaj trenutkov sesul ali spremenil...

Ali zgodba o učinkoviti rabi virov Društvo »Aktiviraj se« je v Bistri Ropotarnici v Slovenski Bistrici pripravilo srečanje s filozofom, aktivistom in okoljevarstvenikom Albinom Keucom, s katerim so med drugim govorili o odpadkih, potrošništvu ter skrbi za okolje. Prezentacija (PDF) Galerija dogodka: https://www.facebook.com/media/set/?set=a.1565677087048543.1073741832.1540901262859459&type=1

Rubrika Detektor Varčevalna politika zadnjih let ima velik vpliv na vse vitalne elemente družbe, ki so na trgu lahko preveč ranljivi, še posebej pa to velja za izobraževanje in znanost. Kot v drugih sorodnih dejavnostih je tudi ta sektor v zadnjem času prejel nekaj hudih finančnih udarcev, ki ob...

Pogovor z dr. Francijem Demšarjem Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljevanju ARRS) je ena osrednjih institucij na področju znanosti pri nas, ki opravlja strokovne, razvojne in izvršilne naloge v zvezi z izvajanjem »Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije« ter tudi druge naloge za pospeševanje raziskovalne...

»Fifty Shades of Grey« (Petdeset odtenkov sive) tako knjiga kot film, sta slavljenje sadizma, ki dominira skoraj vsem aspektom ameriške kulture in leži v jedru pornografije in globalnega kapitalizma. Poveličuje našo dehumanizacijo žensk. Slavi svet, ki je ločen sočutja, empatije in ljubezni. Erotizira hiper-možato moč, ki izrablja, degradira, ponižuje...

Obstaja veliko razlogov za nasprotovanje olimpijskim igram kot jih poznamo, ne samo igram iz let 1996 ali 2000, ampak vsem. Tukaj bo podan kratek oris desetih razlogov. Točke povzemajo ideje, ki so jih podrobno in temeljito preučile različne študije, na žalost pa kritična analiza olimpijskih iger, v primerjavi z...

Osmi in zadnji del BBCjeve serije o zgodovini tehnologije z naslovom »White Heat – Future: Perfect?« so prvič predvajali 31. oktobra 1994. V tem delu se sprašujejo zakaj verjamemo, da ima tehnologija moč, da na Zemlji ustvari pekel ali nebesa. Na začetku 20. stoletja se je z »čudežem« elektrifikacije...

Kako nam »ustvarjene potrebe« vsiljujejo, česar ne potrebujemo in uničujejo, kar potrebujemo najbolj To je zgodba o svetu, ki je obseden s stvarmi. To je zgodba o sistemu v krizi. Slabo ravnamo s planetom, slabo ravnamo drug z drugim in se pri tem sploh ne zabavamo. Dobra stran tega...

Nie wieder Fleisch (2012) V zadnjih 50 letih se je svetovna poraba mesa povečala za petkrat. Medtem ko smo v Evropi vedno pojedli veliko mesa, zdaj želja po njem narašča tudi v državah, kot sta Kitajska in Indija. Vendar ima lakota za mesom pogubne posledice. Na Kitajskem se s...

The Century of the Self (2002) Zapis po prvem delu dokumentarne serije »The Century of the Self«, Adama Curtisa »Serija govori o tem, kako so ljudje na oblasti uporabili Freudove teorije z namenom, da bi v dobi množične demokracije nadzorovali nevarne ljudske množice.« Adam Curtis Serija »Stoletje jaza« (The Century of...

Prodane duše IV V dozdajšnjih treh zapisih smo videli, kako Vrednost formira subjekte že na najbolj osnovni ravni organiziranja produkcije, nato na ravni ponotranjenja pravnih razmerij in slednjič na ravni kategorialnega aparata v šolskem prostoru. Sklenili smo z ugotovitvijo, da je tudi spremembo dominantnega šolskega diskurza (šolske ideologije) treba...

Prodane duše III Zadnjič smo si ogledali, kako se v kapitalističnem produkcijskem procesu s posredovanjem forme D – B – D´ oblikujejo zavesti (»duše«) na najbolj osnovni, nepričakovani ravni. Končali smo z Althusserjevimi besedami, da so posamezniki vedno že interpelirani v subjekte. Danes si bomo nekoliko podrobneje ogledali Althusserjevo...

Najprej: nekdanja predsednica slovenske vlade nikoli ni kazala posebnega zanimanja za energetiko, zato odsotnost posebne energetske vizije v njenem nastopu v evropskem parlamentu ne preseneča. A od visoke politike smo že vajeni, da prestiž pogosto prevlada nad vsebino. Kakorkoli. Vodstvo nove evropske energetske politike čakajo mnogi izzivi. Evropska unija...

Animacija po knjigi Sare Boseley, »The Shape We’re In« Vse večje število ljudi je predebelih, prehrambna industrija pa želi, da mislimo, da smo za to krivi sami – med tem pa nam agresivno oglašujejo vse več »junk« hrane, s katero utrjujejo naše nove prehrambne navade. Politiki se temu občutljivemu...

Cikel filmozofskih večerov »Mediozofija – o posredovanem svetu« smo, s projekcijo filma »Za zasloni – Hiper-komercializacija Hollywooda« in pogovorom na temo rastoče komercializacije sodobnega filma, pred pretežno dijaško publiko, nadaljevali na III. gimnaziji Maribor. Naslov, ki smo ga izbrali za ta večer je nekoliko konservativen, ker je to, o...

Cikel filmozofskih večerov »Mediozofija – o posredovanem svetu« V četrtek, 25.9.2014, smo se na III. gimnaziji Maribor, ob projekciji kratkega dokumentarnega filma »Za zasloni – hiper-komercializacija Hollywooda« med drugim, z gostoma, filmskim kritikom in publicistom dr. Maticem Majcnom in fotografinjo ter doktorsko študentko psihologije Almiro Ćatović, pogovarjali o prevladi...

Prodane duše II V besedilu v prejšnjih ŠR smo videli, da je neoliberalizem vzniknil kot poskus obnove razredne moči kapitalističnega razreda v trenutku, ko je bil privilegiran položaj tega razreda postavljen pod vprašaj, ko so dobički drastično padli, ko se je – vsaj na Zahodu – družbena enakost povečevala...

Kaj vse prinaša zmaga kapitala Nedavno predlagani Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gimnazijah je značilen izdelek zdajšnje nerazsvetljene dobe, ki ji ne vladata človeška pamet ali volja, temveč diktatura kapitala. Odkrito podrejanje logiki kapitala je morda celo ključna novost predloga Zakona. Pri tem – to se zdi...

… s filozofi v mariborskem parku Nič ni pomembnejše od tega, da ne sledimo čredi pred seboj kakor ovce, ki ne gredo tja, kamor bi bilo treba priti, temveč tja, kamor se pač gre. Pet dni zapored so Zofijini ljubimci v Mestnem in Magdalenskem parku v Mariboru razpravljali o...

Kako računalniki poneumljajo in razdvajajo Digitalna demenca Mednarodno priznani nemški strokovnjak na področju raziskovanja možganov, nevropsihiater Manfred Spitzer1 je v preteklosti opozarjal starše na resne nevarnosti, ki pretijo otrokom zaradi pretiranega gledanja televizije, v svoji knjigi Digitalna demenca (Digitale Demenz, 2013) pa opozarja na nevarnosti pretirane uporabe računalnika, ki...

»Na koncu bodo na računalnike priklenjeni revni, bogatejši bodo imeli učitelje!« MNENJE O UPORABI TABLIČNIH RAČUNALNIKOV PRI POUKU V RAZREDU V slovenskem osnovnem in srednjem šolstvu obstaja trend uvajanja tabličnih računalnikov v pouk v razredu. Vsak učenec naj bi imel pred seboj na mizi svojo tablico, pouk bi potekal...

»Všeč mi je definicija filma po Marshallu McLuhanu, ki film označuje kot »mesto duhov, kjer prebivajo prikazni«. Navsezadnje se banalna predstava o prevari, zavajanju in propagandi razgrinja med temo in svetlobo filma s toliko poezije in natančnosti, da se za »prikaznimi« zelo natančno razkriva njegovo resnično bistvo –, ki...

Kapitalistična ideologija v šoli Če gledamo na gimnazijski program v luči priprave na univerzo in produciranja svobodne osebnosti z obširno splošno izobrazbo, tedaj problemi, našteti v prejšnjem mojem prispevku, objavljenem v ŠR št. 17, str. 3 (8. 11. 2013), niti niso problemi. Najprej glede znanja. To je preprosto razdeljeno...

Na okrogli miza na temo »Vrnite nam (ukradeno) prihodnost! Kriza, tranzicija in medgeneracijska pravičnost«, ki je potekala ob dnevu filozofije na filozofski fakulteti v Mariboru, so sodelovali: Miran Lavrič, Rudi Klajnšek, Tina Cupar, Aleksandra Žorž, Tomaž Praprotnik in Friderik Klampfer, pogovor je vodil Jernej Vidmar. Okroglo mizo je v...

Kapitalistična ideologija v šoli Po Beli knjigi je »za razumevanje današnjega stanja pomemben poskus sprememb gimnazijskega programa v letu 2006. Delovna skupina Komisija za pripravo koncepta nadaljnjega razvoja gimnazijskega programa in umeščenosti splošne izobrazbe v srednješolske programe je pripravila predlog reforme. Predlog je obsegal delitev gimnazijskega programa na jedrni...

Z bližanjem konca šolskega leta, ko se na tisoče državljanov meketajoče pase po slikovitih turističnih katalogih in se ni za nobeno ceno pripravljeno osvoboditi te svobode, se zdi prav preudariti, kaj se dogaja s šolo v sedanjem kontekstu, kakšna je njena vloga. Ne bi se lotil tega razmisleka, ampak...

(delni izpiski) UVOD Šola doživlja krizo. Razsvetljenska ideja emancipacije z znanjem postaja v razmerah tržne kulture nepotreben mit, [nekdanja ideološka zasnova šole postaja celo ovira. S tega vidika je mogoče krizo šole dojeti kot spor dveh zasnov, dveh ideoloških utemeljitev šole,...

V predhodnih razkrivanjih kapitalistične ideologije v šoli smo si ogledali Smithov in Friedmanov zagovor šolskega trga. Oba dopuščata zgolj minimalno javno subvencioniranje šolstva (osnovnega) in oba zagovarjata svobodo uporabnikov šolskih storitev, da za svoje otroke izbirajo šole po svoji meri. Z vidika etike sta oba utilitarista, kar pomeni, da...

Pri razkrivanju kapitalistične ideologije v šoli, se je vredno ustaviti pri A. Smithu in njegovih argumentih, zakaj bi morali organizacijo vzgoje in izobraževanja v veliki meri prepustiti trgu. Smithovi argumenti so utilitaristični, kar pomeni, da bi morali vse ukrepe usmerjati glede na pričakovano največje dobro za družbo in Smith...

V preteklem šolskem letu sem se na teh straneh ukvarjal z nekaterimi na videz majhnimi in nepomembnimi ukrepi v slovenskem šolstvu in poskušal pokazati, da v resnici niso tako majhni, da še kako prispevajo k preoblikovanju šole v neželeno smer. Letos želim kolege učitelje opozoriti na splošnejši diskurz, ki...

Avizo Pozdravljeni v zadnji letošnji oddaji Zofijinih ljubimcev! Ob koncu viharnega leta je čas za še eno priložnostno oddajo Zofijinih. Ob zaključku razvpite evropske prestolnice kulture bomo v prispevku Borisa Vezjaka z naslovom »Duh iz EPK steklenice, ki je dvignil ljudstvo« ocenili prve odzive o učinkih in domnevno novo...

Mladi, kritična misel in izobraževanje V sredo, 21. 11. 2012, ob 15:00 vas vljudno vabimo na javno tribuno z naslovom »Kdo se boji utemeljenega dvoma? Mladi, kritična misel in izobraževanje«, ki bo potekala v konferenčni dvorani Centra alternativne in avtonomne produkcije – CAAP, na Valvasorjevi 42 v Mariboru. Javna...

Kako so kompetence nadomestile modrost Znameniti matematik Carl Friedrich Gauss (1777–1855) je leta 1853 svojemu študentu Riemannu naročil, naj pripravi habilitacijo, torej čisto teoretsko delo o temeljih geometrije. Takrat nihče ni vedel, niti ni mogel predvideti, da bo ta miselni napor igral ključno vlogo v življenju voznika, ki ga...

Kratka predstavitev in navodila za sodelovanje v programu medijske pismenosti društva Zofijini ljubimci Dokumentarni strip »Mediozofija« si lahko ogledate v PDF dokumentu (velikost datoteke je 13 Mb). Za prenos stripa klikni na sliko: (Transkript dokumentarnega stripa) Živimo v hrupnem in prenasičenem svetu informacij, katerih posredniki med nami in svetom...

Vsako leto bolj s strahom in vedno manj pričakovanji otroci (beri učenci) in njihovi starši ob koncu meseca avgusta čakajo na novo šolsko leto. Letošnje bo že na začetku popestrila negotovost med učitelji, pred tem pa starše ob pogledu na cene učbenikov in ostalih šolskih potrebščin. Nič več ni...

– Vladi Republike Slovenije – Državnemu zboru Republike Slovenije – Rektorjem univerz in dekanom fakultet – Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu Izidi pogajanj s sindikati so za javno visoko šolstvo zelo boleči. Ker se visoko šolstvo financira drugače kot srednje in osnovno šolstvo in ker to...

Intelektualci v antiintelektualnem viharju. Naj profesorji zgolj berejo knjige in pišejo strokovne članke? Je trenutna zelo resna in skrb vzbujajoča socialna in ekonomska situacija v Sloveniji povezana s statusom, močjo in vplivom javnih intelektualcev? Imajo ti nanjo kakšen vpliv? Bi lahko celo rekli, da so v političnem parlamentarnem sistemu...

»Zakon za uravnoteženje javnih financ«, ki ga je Državni zbor obravnaval po nujnem postopku in ga sprejel v jeku branja Cankarjevih »Hlapcev« pred parlamentom, je največji hazard s prihodnostjo države doslej. Kot smo iz LA že enkrat opozorili, imamo opravka s povsem improvizirano zakonodajo, ki ne temelji na nikakršnem...

Sporočilo dijakom, staršem, javnosti in vladi RS Stavkajoči delavci Gimnazije Bežigrad menimo, da vladni ukrepi ne pomenijo varčevanja in reševanja krize, ampak razgradnjo javnega šolstva. Predlagani tako imenovani varčevalni ukrepi bi namreč povzročili znižanje izobrazbene ravni prebivalstva. Posledica tega je lahko le oblikovanje nekritične, pasivne in nemočne družbene množice,...

V nedavnem prispevku na teh straneh, sem nasprotoval osem urni prisotni učiteljev na delovnem mestu. Odzivi na moje nasprotovanje so bili deljeni, pri učiteljih večinoma dobri, z nekaj osupljivimi izjemami, v širši javnosti, pred katero in za katero sem branil avtonomijo učiteljskega poklica, večinoma slabi. Javnost žal ne verjame,...

Ministrstvo za finance je marca 2012 pripravilo dokument z naslovom Uravnoteženje javnih financ, v katerem je kot ukrep notranjega varčevanja predvidelo tudi »Združitev javnih zavodov”: Javni raziskovalni zavod Pedagoški inštitut naj bi se združil z Zavodom za šolstvo, Centrom za poklicno izobraževanje, Šolo za ravnatelje, Andragoškim centrom Slovenije, Zavodom...

Pismo Dragi predsednik Philip! Verjetno je zadnja stvar, ki jo v tem trenutku potrebujete, kritika vaše odločitve od nekoga, ki z vašo univerzo nima ničesar skupnega. Če menite, da kdo, ki nikoli ni bil na SUNY (State Unversity of New York) Albany, ne more razumeti vseh vidikov vašega položaja,...

Ob nastopu mandata nove vlade in oblikovanju novega ministrstva, ki poleg raziskovanja in visokega šolstva združuje tudi osnovno in srednje šolstvo, kulturo in šport, želimo raziskovalni inštituti s področja družboslovja in humanistike opozoriti: – na vitalno, nujno in nezamenljivo vlogo humanistike in družboslovja za sleherno družbo, še posebej za...

Sem učitelj, zaposlen v gimnaziji. S poukom, ki ga poskušam opravljati odgovorno, in projekti, ki se jih lotevam skupaj z dijaki – vendar kot avtonomen strokovni delavec – je moj delovnik veliko daljši kot 40 ur na teden. Verjamem, da večina učiteljev razmišlja podobno. Delo razumem kot dolžnost, čeprav,...

When I’m drivin’ in my car And a man comes on the radio He’s telling me more and more About some useless information Supposed to fire my imagination …. When I’m watchin’ my TV And that man comes on and tell me How white my shirts can be But...

V prvem delu sem opozoril, da je kljub močnemu uporu zoper prevladujočo ekonomsko logiko, naša vsakdanja praksa še vedno takšna, da to logiko podpira in reproducira. To še posebno velja za nas učitelje, za našo šolsko prakso, v kolikor je šola eden izmed najpomembnejših ideoloških aparatov države. V naši...

Prihajamo v čas vse močnejšega upora zoper prevladujočo ekonomsko logiko, ki skuša hegemonizirati sleherni razmislek o skupnih zadevah, tudi o šolstvu. Vse bolj se zdi, da ljudje tej logiki več ne verjamejo več, toda – to bom pokazal v tem tekstu in dveh njegovih nadaljevanjih – večina nas to...

V prvem delu tega razmišljanja sem opozoril, da naše vsakdanje vedenje še vedno podpira neoliberalno logiko delovanja, čeprav včasih govorimo nekaj drugega. To še posebno velja za šolo, ki je eden izmed najpomembnejših ideoloških aparatov države. Razcep med teorijo in prakso je mogoče zelo dobro opazovati na nekaterih manjših...

Paul Standish v članku Narava in cilji vzgoje in izobraževanja opozarja, da »se v Beli knjigi Evropske unije, Teaching and Learning – Towards the Learning Society, samozavestno izjavlja, da so razprave o ciljih vzgoje in izobraževanja končane (Evropska komisija 1996) – cilj izobraževanja je namreč služenje ekonomiji.« Tisti, ki...

Pred vami je zgodba o tem, kako je v naši družbi vsega preveč, o kaosu, ki sledi, in njegovih posledicah. Četudi problem ilustriram s primeri iz šolstva (kjer delam in živim), izpovedano generalizirajte na vse družbene podsisteme, na vse službe dela z ljudmi, na zdravnike, vzgojitelje, svetovalce, socialne delavce,...

Hudi dvomi v smiselnost lastnega početja so gotovo povsem običajen simptom krize srednjih let. Ker sem učitelj filozofije, me pač grizejo v obliki slabe vesti, češ da bi v šoli za filozofijo lahko veliko naredil tudi izven rednega pouka in maturitetnih ur. Preganjajo me v obliki želje po nečem...

Pogovor Dr. Karmen Erjavec Dr. Karmen Erjavec je izredna profesorica za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s kritično analizo medijskega diskurza, vzgojo za medije in novinarsko kakovostjo ter velja za eno vodilnih slovenskih raziskovalk na področju komunikologije. Napisala ali sodelovala je pri pripravi...

(knjiga Edwarda Craiga); Zbirka Kratka, Krtina 2011 Craigovo knjižico Filozofija – zelo kratek uvod bom predstavil z vidika dela z dijaki gimnazij. Najprej bom podal Craigovo ohlapno, vendar izzivalno opredelitev filozofije, nato bom na kratko povzel vsebino celotne knjige po poglavjih, končno bom prikazal, kako jo je mogoče uporabiti...

Mladih v Sloveniji naravoslovje na splošno ne zanima. To kažejo podatki o vpisu na naravoslovne univerzitetne programe, zlasti ko gre za študij fizike in kemije. Nekaterim uporabnim, s tehnologijo povezanimi študiji, kaže nekoliko bolje, toda pomanjkanje zanimanja za »čisto« naravoslovno izobrazbo je vendarle problem. Zakaj je tako? Tvegal bom...

»Študenti dandanes prispejo na univerzo popolnoma nevedni o politični dediščini in popolnoma nesposobni, da bi jih le-ta navdušila ali da bi do nje gojili kritično distanco.« Allan Bloom Študent naj bo, je bil moto, ki so ga generacije staršev ponavljale ob misli na prihodnost svojih otrok. Izobrazba je...

Tema tega razmisleka se nanaša na osrednji dokument slovenskega šolstva, to je na Belo knjigo 2011 in na eno izmed njenih vodil – odličnost. Cilj snovalcev Bele knjige je po besedah predsednika Nacionalne strokovne skupine za pripravo Bele knjige o vzgoji in izobraževanju dr. Janeza Kreka prav doseganje odličnosti...