Izobraževanje

Prodane duše III Zadnjič smo si ogledali, kako se v kapitalističnem produkcijskem procesu s posredovanjem forme D – B – D´ oblikujejo zavesti (»duše«) na najbolj osnovni, nepričakovani ravni. Končali smo z Althusserjevimi besedami, da so posamezniki vedno že interpelirani v subjekte. Danes si bomo nekoliko podrobneje ogledali Althusserjevo...

Najprej: nekdanja predsednica slovenske vlade nikoli ni kazala posebnega zanimanja za energetiko, zato odsotnost posebne energetske vizije v njenem nastopu v evropskem parlamentu ne preseneča. A od visoke politike smo že vajeni, da prestiž pogosto prevlada nad vsebino. Kakorkoli. Vodstvo nove evropske energetske politike čakajo mnogi izzivi. Evropska unija...

Animacija po knjigi Sare Boseley, »The Shape We’re In« Vse večje število ljudi je predebelih, prehrambna industrija pa želi, da mislimo, da smo za to krivi sami – med tem pa nam agresivno oglašujejo vse več »junk« hrane, s katero utrjujejo naše nove prehrambne navade. Politiki se temu občutljivemu...

Cikel filmozofskih večerov »Mediozofija – o posredovanem svetu« smo, s projekcijo filma »Za zasloni – Hiper-komercializacija Hollywooda« in pogovorom na temo rastoče komercializacije sodobnega filma, pred pretežno dijaško publiko, nadaljevali na III. gimnaziji Maribor. Naslov, ki smo ga izbrali za ta večer je nekoliko konservativen, ker je to, o...

Cikel filmozofskih večerov »Mediozofija – o posredovanem svetu« V četrtek, 25.9.2014, smo se na III. gimnaziji Maribor, ob projekciji kratkega dokumentarnega filma »Za zasloni – hiper-komercializacija Hollywooda« med drugim, z gostoma, filmskim kritikom in publicistom dr. Maticem Majcnom in fotografinjo ter doktorsko študentko psihologije Almiro Ćatović, pogovarjali o prevladi...

Prodane duše II V besedilu v prejšnjih ŠR smo videli, da je neoliberalizem vzniknil kot poskus obnove razredne moči kapitalističnega razreda v trenutku, ko je bil privilegiran položaj tega razreda postavljen pod vprašaj, ko so dobički drastično padli, ko se je – vsaj na Zahodu – družbena enakost povečevala...

Kaj vse prinaša zmaga kapitala Nedavno predlagani Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gimnazijah je značilen izdelek zdajšnje nerazsvetljene dobe, ki ji ne vladata človeška pamet ali volja, temveč diktatura kapitala. Odkrito podrejanje logiki kapitala je morda celo ključna novost predloga Zakona. Pri tem – to se zdi...

… s filozofi v mariborskem parku Nič ni pomembnejše od tega, da ne sledimo čredi pred seboj kakor ovce, ki ne gredo tja, kamor bi bilo treba priti, temveč tja, kamor se pač gre. Pet dni zapored so Zofijini ljubimci v Mestnem in Magdalenskem parku v Mariboru razpravljali o...

Kako računalniki poneumljajo in razdvajajo Digitalna demenca Mednarodno priznani nemški strokovnjak na področju raziskovanja možganov, nevropsihiater Manfred Spitzer1 je v preteklosti opozarjal starše na resne nevarnosti, ki pretijo otrokom zaradi pretiranega gledanja televizije, v svoji knjigi Digitalna demenca (Digitale Demenz, 2013) pa opozarja na nevarnosti pretirane uporabe računalnika, ki...

»Na koncu bodo na računalnike priklenjeni revni, bogatejši bodo imeli učitelje!« MNENJE O UPORABI TABLIČNIH RAČUNALNIKOV PRI POUKU V RAZREDU V slovenskem osnovnem in srednjem šolstvu obstaja trend uvajanja tabličnih računalnikov v pouk v razredu. Vsak učenec naj bi imel pred seboj na mizi svojo tablico, pouk bi potekal...

»Všeč mi je definicija filma po Marshallu McLuhanu, ki film označuje kot »mesto duhov, kjer prebivajo prikazni«. Navsezadnje se banalna predstava o prevari, zavajanju in propagandi razgrinja med temo in svetlobo filma s toliko poezije in natančnosti, da se za »prikaznimi« zelo natančno razkriva njegovo resnično bistvo –, ki...

Kapitalistična ideologija v šoli Če gledamo na gimnazijski program v luči priprave na univerzo in produciranja svobodne osebnosti z obširno splošno izobrazbo, tedaj problemi, našteti v prejšnjem mojem prispevku, objavljenem v ŠR št. 17, str. 3 (8. 11. 2013), niti niso problemi. Najprej glede znanja. To je preprosto razdeljeno...

Na okrogli miza na temo »Vrnite nam (ukradeno) prihodnost! Kriza, tranzicija in medgeneracijska pravičnost«, ki je potekala ob dnevu filozofije na filozofski fakulteti v Mariboru, so sodelovali: Miran Lavrič, Rudi Klajnšek, Tina Cupar, Aleksandra Žorž, Tomaž Praprotnik in Friderik Klampfer, pogovor je vodil Jernej Vidmar. Okroglo mizo je v...

Kapitalistična ideologija v šoli Po Beli knjigi je »za razumevanje današnjega stanja pomemben poskus sprememb gimnazijskega programa v letu 2006. Delovna skupina Komisija za pripravo koncepta nadaljnjega razvoja gimnazijskega programa in umeščenosti splošne izobrazbe v srednješolske programe je pripravila predlog reforme. Predlog je obsegal delitev gimnazijskega programa na jedrni...

Z bližanjem konca šolskega leta, ko se na tisoče državljanov meketajoče pase po slikovitih turističnih katalogih in se ni za nobeno ceno pripravljeno osvoboditi te svobode, se zdi prav preudariti, kaj se dogaja s šolo v sedanjem kontekstu, kakšna je njena vloga. Ne bi se lotil tega razmisleka, ampak...

(delni izpiski) UVOD Šola doživlja krizo. Razsvetljenska ideja emancipacije z znanjem postaja v razmerah tržne kulture nepotreben mit, [nekdanja ideološka zasnova šole postaja celo ovira. S tega vidika je mogoče krizo šole dojeti kot spor dveh zasnov, dveh ideoloških utemeljitev šole,...

V predhodnih razkrivanjih kapitalistične ideologije v šoli smo si ogledali Smithov in Friedmanov zagovor šolskega trga. Oba dopuščata zgolj minimalno javno subvencioniranje šolstva (osnovnega) in oba zagovarjata svobodo uporabnikov šolskih storitev, da za svoje otroke izbirajo šole po svoji meri. Z vidika etike sta oba utilitarista, kar pomeni, da...

Pri razkrivanju kapitalistične ideologije v šoli, se je vredno ustaviti pri A. Smithu in njegovih argumentih, zakaj bi morali organizacijo vzgoje in izobraževanja v veliki meri prepustiti trgu. Smithovi argumenti so utilitaristični, kar pomeni, da bi morali vse ukrepe usmerjati glede na pričakovano največje dobro za družbo in Smith...

V preteklem šolskem letu sem se na teh straneh ukvarjal z nekaterimi na videz majhnimi in nepomembnimi ukrepi v slovenskem šolstvu in poskušal pokazati, da v resnici niso tako majhni, da še kako prispevajo k preoblikovanju šole v neželeno smer. Letos želim kolege učitelje opozoriti na splošnejši diskurz, ki...

Avizo Pozdravljeni v zadnji letošnji oddaji Zofijinih ljubimcev! Ob koncu viharnega leta je čas za še eno priložnostno oddajo Zofijinih. Ob zaključku razvpite evropske prestolnice kulture bomo v prispevku Borisa Vezjaka z naslovom »Duh iz EPK steklenice, ki je dvignil ljudstvo« ocenili prve odzive o učinkih in domnevno novo...

Mladi, kritična misel in izobraževanje V sredo, 21. 11. 2012, ob 15:00 vas vljudno vabimo na javno tribuno z naslovom »Kdo se boji utemeljenega dvoma? Mladi, kritična misel in izobraževanje«, ki bo potekala v konferenčni dvorani Centra alternativne in avtonomne produkcije – CAAP, na Valvasorjevi 42 v Mariboru. Javna...

Kako so kompetence nadomestile modrost Znameniti matematik Carl Friedrich Gauss (1777–1855) je leta 1853 svojemu študentu Riemannu naročil, naj pripravi habilitacijo, torej čisto teoretsko delo o temeljih geometrije. Takrat nihče ni vedel, niti ni mogel predvideti, da bo ta miselni napor igral ključno vlogo v življenju voznika, ki ga...

Kratka predstavitev in navodila za sodelovanje v programu medijske pismenosti društva Zofijini ljubimci Dokumentarni strip »Mediozofija« si lahko ogledate v PDF dokumentu (velikost datoteke je 13 Mb). Za prenos stripa klikni na sliko: (Transkript dokumentarnega stripa) Živimo v hrupnem in prenasičenem svetu informacij, katerih posredniki med nami in svetom...

Vsako leto bolj s strahom in vedno manj pričakovanji otroci (beri učenci) in njihovi starši ob koncu meseca avgusta čakajo na novo šolsko leto. Letošnje bo že na začetku popestrila negotovost med učitelji, pred tem pa starše ob pogledu na cene učbenikov in ostalih šolskih potrebščin. Nič več ni...

– Vladi Republike Slovenije – Državnemu zboru Republike Slovenije – Rektorjem univerz in dekanom fakultet – Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu Izidi pogajanj s sindikati so za javno visoko šolstvo zelo boleči. Ker se visoko šolstvo financira drugače kot srednje in osnovno šolstvo in ker to...

Intelektualci v antiintelektualnem viharju. Naj profesorji zgolj berejo knjige in pišejo strokovne članke? Je trenutna zelo resna in skrb vzbujajoča socialna in ekonomska situacija v Sloveniji povezana s statusom, močjo in vplivom javnih intelektualcev? Imajo ti nanjo kakšen vpliv? Bi lahko celo rekli, da so v političnem parlamentarnem sistemu...

»Zakon za uravnoteženje javnih financ«, ki ga je Državni zbor obravnaval po nujnem postopku in ga sprejel v jeku branja Cankarjevih »Hlapcev« pred parlamentom, je največji hazard s prihodnostjo države doslej. Kot smo iz LA že enkrat opozorili, imamo opravka s povsem improvizirano zakonodajo, ki ne temelji na nikakršnem...

Sporočilo dijakom, staršem, javnosti in vladi RS Stavkajoči delavci Gimnazije Bežigrad menimo, da vladni ukrepi ne pomenijo varčevanja in reševanja krize, ampak razgradnjo javnega šolstva. Predlagani tako imenovani varčevalni ukrepi bi namreč povzročili znižanje izobrazbene ravni prebivalstva. Posledica tega je lahko le oblikovanje nekritične, pasivne in nemočne družbene množice,...

V nedavnem prispevku na teh straneh, sem nasprotoval osem urni prisotni učiteljev na delovnem mestu. Odzivi na moje nasprotovanje so bili deljeni, pri učiteljih večinoma dobri, z nekaj osupljivimi izjemami, v širši javnosti, pred katero in za katero sem branil avtonomijo učiteljskega poklica, večinoma slabi. Javnost žal ne verjame,...

Ministrstvo za finance je marca 2012 pripravilo dokument z naslovom Uravnoteženje javnih financ, v katerem je kot ukrep notranjega varčevanja predvidelo tudi »Združitev javnih zavodov”: Javni raziskovalni zavod Pedagoški inštitut naj bi se združil z Zavodom za šolstvo, Centrom za poklicno izobraževanje, Šolo za ravnatelje, Andragoškim centrom Slovenije, Zavodom...

Pismo Dragi predsednik Philip! Verjetno je zadnja stvar, ki jo v tem trenutku potrebujete, kritika vaše odločitve od nekoga, ki z vašo univerzo nima ničesar skupnega. Če menite, da kdo, ki nikoli ni bil na SUNY (State Unversity of New York) Albany, ne more razumeti vseh vidikov vašega položaja,...

Ob nastopu mandata nove vlade in oblikovanju novega ministrstva, ki poleg raziskovanja in visokega šolstva združuje tudi osnovno in srednje šolstvo, kulturo in šport, želimo raziskovalni inštituti s področja družboslovja in humanistike opozoriti: – na vitalno, nujno in nezamenljivo vlogo humanistike in družboslovja za sleherno družbo, še posebej za...

Sem učitelj, zaposlen v gimnaziji. S poukom, ki ga poskušam opravljati odgovorno, in projekti, ki se jih lotevam skupaj z dijaki – vendar kot avtonomen strokovni delavec – je moj delovnik veliko daljši kot 40 ur na teden. Verjamem, da večina učiteljev razmišlja podobno. Delo razumem kot dolžnost, čeprav,...

When I’m drivin’ in my car And a man comes on the radio He’s telling me more and more About some useless information Supposed to fire my imagination …. When I’m watchin’ my TV And that man comes on and tell me How white my shirts can be But...

V prvem delu sem opozoril, da je kljub močnemu uporu zoper prevladujočo ekonomsko logiko, naša vsakdanja praksa še vedno takšna, da to logiko podpira in reproducira. To še posebno velja za nas učitelje, za našo šolsko prakso, v kolikor je šola eden izmed najpomembnejših ideoloških aparatov države. V naši...

Prihajamo v čas vse močnejšega upora zoper prevladujočo ekonomsko logiko, ki skuša hegemonizirati sleherni razmislek o skupnih zadevah, tudi o šolstvu. Vse bolj se zdi, da ljudje tej logiki več ne verjamejo več, toda – to bom pokazal v tem tekstu in dveh njegovih nadaljevanjih – večina nas to...

V prvem delu tega razmišljanja sem opozoril, da naše vsakdanje vedenje še vedno podpira neoliberalno logiko delovanja, čeprav včasih govorimo nekaj drugega. To še posebno velja za šolo, ki je eden izmed najpomembnejših ideoloških aparatov države. Razcep med teorijo in prakso je mogoče zelo dobro opazovati na nekaterih manjših...

Paul Standish v članku Narava in cilji vzgoje in izobraževanja opozarja, da »se v Beli knjigi Evropske unije, Teaching and Learning – Towards the Learning Society, samozavestno izjavlja, da so razprave o ciljih vzgoje in izobraževanja končane (Evropska komisija 1996) – cilj izobraževanja je namreč služenje ekonomiji.« Tisti, ki...

Pred vami je zgodba o tem, kako je v naši družbi vsega preveč, o kaosu, ki sledi, in njegovih posledicah. Četudi problem ilustriram s primeri iz šolstva (kjer delam in živim), izpovedano generalizirajte na vse družbene podsisteme, na vse službe dela z ljudmi, na zdravnike, vzgojitelje, svetovalce, socialne delavce,...

Hudi dvomi v smiselnost lastnega početja so gotovo povsem običajen simptom krize srednjih let. Ker sem učitelj filozofije, me pač grizejo v obliki slabe vesti, češ da bi v šoli za filozofijo lahko veliko naredil tudi izven rednega pouka in maturitetnih ur. Preganjajo me v obliki želje po nečem...

Pogovor Dr. Karmen Erjavec Dr. Karmen Erjavec je izredna profesorica za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s kritično analizo medijskega diskurza, vzgojo za medije in novinarsko kakovostjo ter velja za eno vodilnih slovenskih raziskovalk na področju komunikologije. Napisala ali sodelovala je pri pripravi...

(knjiga Edwarda Craiga); Zbirka Kratka, Krtina 2011 Craigovo knjižico Filozofija – zelo kratek uvod bom predstavil z vidika dela z dijaki gimnazij. Najprej bom podal Craigovo ohlapno, vendar izzivalno opredelitev filozofije, nato bom na kratko povzel vsebino celotne knjige po poglavjih, končno bom prikazal, kako jo je mogoče uporabiti...

Mladih v Sloveniji naravoslovje na splošno ne zanima. To kažejo podatki o vpisu na naravoslovne univerzitetne programe, zlasti ko gre za študij fizike in kemije. Nekaterim uporabnim, s tehnologijo povezanimi študiji, kaže nekoliko bolje, toda pomanjkanje zanimanja za »čisto« naravoslovno izobrazbo je vendarle problem. Zakaj je tako? Tvegal bom...

»Študenti dandanes prispejo na univerzo popolnoma nevedni o politični dediščini in popolnoma nesposobni, da bi jih le-ta navdušila ali da bi do nje gojili kritično distanco.« Allan Bloom Študent naj bo, je bil moto, ki so ga generacije staršev ponavljale ob misli na prihodnost svojih otrok. Izobrazba je...

Tema tega razmisleka se nanaša na osrednji dokument slovenskega šolstva, to je na Belo knjigo 2011 in na eno izmed njenih vodil – odličnost. Cilj snovalcev Bele knjige je po besedah predsednika Nacionalne strokovne skupine za pripravo Bele knjige o vzgoji in izobraževanju dr. Janeza Kreka prav doseganje odličnosti...

V četrtek, 19. maja 2011, ob 18.00 v dvorani Gustaf Predavateljica: Ana Jovanović Predavanje bo posvečeno kritični analizi izobraževalnega diskurza kompetenc. Gre za nov način koncipiranja znanja, ki je v polju političnih in strokovnih skupnosti Evropske unije zadnjega desetletja deležen pozdrava revolucionarnega odkritja, obenem pa se udejanja in vse...

14. Slovenski dnevi knjige v Mariboru V četrtek, 21.4.2011, ob 14.00, v Dvorani Gustaf (Pekarna), Maribor V sklopu projekta Slovenščina na maturi 2011 in pod okriljem 14. slovenskih dnevov knjige v Mariboru, se bomo pogovarjali s slovenskim pisateljem Ferijem Lainščkom – Ločil bom peno od valov. Pogovor z avtorjem...

Dr. Boža Krakar Vogel, predsednica slavističnega društva Slovenije in dr. Ada Vidovič Muha, članica tega društva, sta v sobotnem Delu na strani 5 objavili članek z gornjim naslovom. V zvezi s tem bi morebiti veljalo ponovno postaviti nekaj že zelo starih vprašanj o narodu, narodnosti, narodni zavesti in pomenu....

Cikel štirih predavanj, ki bi se odvijal oktobra, novembra in decembra 2010. Predavatelji in teme so: 1. Alenka Hladnik – Delavnica, kako napisati kritično razmišljajoč esej (14. oktobra) 2. dr. Alja Adam – Romantična ljubezen (11. novembra) 3. dr. Boris Vezjak – Platon in Sokrat o ljubezni (25. novembra)...

Zadnjih nekaj mesecev lahko v medijih redno spremljamo oglašanja mnogih akademikov in raznih branilcev univerze, kako se burno odzivajo na nove vladne dokumente, ki krepko posegajo na področje avtonomije univerz. Intenzivnost obrambe je prav pohvalna. Timing pa zaskrbljujoč. A ni ta obramba znanosti morda najmanj kakšno desetletje prepozna? Znanost...

Na podoben način kot mora družba prevzeti odgovornost za to, da otroci znajo pisati in brati, mora prevzeti tudi odgovornost, da jih nauči razumeti filme. Ne samo zato, ker bi bili na ta način tehnično bolje podkovani, kar je danes praktično že eksistenčno nujno, ampak preprosto zato, da na...

»Da bi našel nekaj, karkoli, veliko resnico ali izgubljena očala, moraš najprej verjeti, da bo to prineslo koristi.« Rober P. Warren, All the King’s men »Ne vemo, kako naprej, ne vemo, kje smo, ne vemo, kako naprej, zdaj smo slepi.« Wir sind helden Večino časa počnemo stvari, avtomatično, ne...

Že od leta 1966, ko je BBC zavrnil moj film z naslovom The War Game (o posledicah rabe jedrskega orožja), me skrbi vse večje poneumljanje množičnih avdiovizualnih medijev (v nadaljevanju MAVM) in razvoj tako imenovane medijske krize. Ključni elementi te krize so med drugim skrite namere MAVM, usmerjen razvoj...

Uro začnem z naivnim vprašanjem ali lahko naredimo1 vse, kar hočemo, ali so torej moja dejanja omejena ali neomejena. Naredim sicer lahko, povedo dijaki, a včasih se moramo soočiti s posledicami dejanj (tako ne moremo brez posledic skakati v prepad,…, prav tako moramo upoštevati družbene norme, predpise, zakone, kar...

Sporočilo Izvršnega odbora Liberalne akademije V Liberalni akademiji ugotavljamo, da so novice o odpustitvi kar 46 zaposlenih in drugih sodelavcev s Fakultete za humanistične študije (FHŠ) Univerze na Primorskem zaskrbljujoče. Po trenutno dosegljivih podatkih sodimo, da odpuščanje žal poteka na podlagi razlik v strokovnih in nazorskih pogledih in na podlagi...

PRISTOJNIM ORGANOM IN ORGANIZACIJAM TER ZAINTERESIRANI JAVNOSTI Medtem ko se mesto Maribor mrzlično pripravlja na so-prestolovanje kulturni Evropi (EPK 2012), vidno propadajo nekatere izjemne lokalitete nepremične kulturne dediščine v ožji regionalni okolici Maribora! Stanje je zelo zaskrbljujoče predvsem na lokacijah z nepremično kulturno dediščino iz obdobja prazgodovine, delno rimskega...

Pred kratkim je slovenska vlada zasnovala nov nacionalni program za raziskave in inovacije (slednje so zamenjale pojem ‘razvoja’), ki skuša uvesti rokohitrsko in instrumentalno obravnavanje ter razumevanje izobraževalnih institucij, še posebej univerze. Pravi namreč, da je zaradi trenutne globoke gospodarske krize potrebno podpreti tehnološke in netehnološke inovacije, s poudarkom...