Tomaž Grušovnik

Učno uro o Descartesu sem začel kot običajno in študentke najprej povprašal, če so prebrale prvi dve meditaciji. Kot po navadi jih je nekaj pokimalo, nekaj strmelo predse in nekaj odkrito priznalo, da naloge niso uspele opraviti. Sledilo je vprašanje, kaj menijo o besedilu? Spet brez presenečenj: nekaj jih...

Uvodnik Z novim letnikom so za revijo Anthropos nastopile številne spremembe, ki se dotikajo organizacijske strukture revije ter njene podobe. Gotovo je med najočitnejšimi dejstvo, da je revija s štiriinpetdesetim letnikom prešla pod založništvo Založbe Univerze na Primorskem, s čimer je bil storjen pomemben korak na poti dodatne profesionalizacije...

Debate s političnimi vsebinami so pogosto razdvajajoče, skozi njih se lahko izrazijo precej različni pogledi na socialno pravičnost, upravičenost vojnih spopadov, ozadje migracij ali recimo sprejemljivost našega odnosa do živali in narave. Ljudje se takšnim stresnim tematikam radi izognemo, včasih imamo tudi občutek, da kot posamezniki tako ali tako...

Maribor ima veliko srečo, da mu je kljub številnim pritiskom uspelo ohraniti avtonomno cono Pekarna, ki je v zadnjih 28 let s svojo družbeno, kreativno in kritično vlogo postala nepogrešljiv del mesta in njegova velika dodana vrednost. Tako kot so bolnišnica, univerza, muzej, galerija, park, staro mestno jedro in...

Predstavitev knjige esejev o teorijah zarot z avtorjem izr. prof. dr. Tomažem Grušovnikom in s komentatorjem red. prof. dr. Nenadom Miščevićem, ki je potekalo v organizaciji Slovenskega filozofska društva, Društva za razvoj humanistike – Zofijini ljubimci in AGD Gustaf s podporo Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru....

Preden začnete brati naslednji odlomek, si vzemite nekaj trenutkov in si zamislite vaš najljubši kraj. Lahko gre bodisi za domišljijski bodisi za stvaren prostor. Če želite, lahko vzamete pisalo in na papir zapišete, kar si predstavljate … Skoraj gotovo se v opisu vaših predstav pojavi svež zrak, modro nebo,...

Režiserka dokumentarnega filma GEHENNA Betina Habjanič se je ob projekciji njenega aktivističnega dokumentarca pogovarjala s filozofom Tomažem Grušovnikom o vizualnem pristopu do tematik prikazovanja živali kot čutečih živih bitij in odgovornosti ljudi za zaščito njihovih pravic, življenja, zdravja in dobrobiti. V odgovor na evropsko državljansko pobudo Končajmo dobo kletk, šesto uspešno pobudo,...

Mudilo se mi je oddati pošiljko, zaradi covida pa je bil vstop na pošto omejen na eno osebo in postaviti sem se moral v vrsto na pločniku. Pred mano sta bili dve starejši gospe, potem se je pridružil še en upokojenec, ki je dajal vtis, da bo preskočil vrsto....

Stojim pred polico v trgovini, napolnjeno s pogrošnimi časopisi, od tabloidov do glasil o avtih, jahtah in hišah. Listam po eni reviji in med setvenim koledarjem, astrološko prognozo za 2021, receptom za biskvit in še enim horoskopom naletim na svojo celostransko fotografijo. Med klikanjem blagajn, klepetanjem strank in trgovcev,...

»Povedano poenostavljeno lahko rečemo, da nam izobrazba nudi cepivo za viruse različnih zarot, od Google chemtrails in ravne zemlje do zanikanja podnebnih sprememb in SARS-CoV-2. Protitelesa za te viruse, ki nam jih ponudi izobrazba, so višji epistemski standardi verjetja določenim prepričanjem, torej zahteve po dokazih, objektivnosti, nepristranskosti, sklepanja po...

Pandemija, povezana s koronavirusom SARS-CoV-2, je »kriza« oziroma »apokalipsa« v izvornem pomenu teh samostalnikov. V stari grščini, od koder izvirata, besedi pomenita »ločevanje« in »od-kritje«. »Krizni« čas je za grško antiko tisti čas, v katerem se stvari odločijo v smislu odbiranja in presojanja. Isti koren kot v besedi »kriza«...

AGD Gustaf, Mitra, društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga, in Društvo za razvoj humanistike Zofijini ljubimci smo v sklopu cikla filmskih projekcij z diskusijami Dokudoc »Dokumentarna obzorja«, pripravili tretji filmski večer z diskusijo posvečeno umetniškemu ustvarjanju v Sloveniji. V goste so bili vabljeni avtorji in akterji filmov...

Vsak ima kakšno najljubšo knjigo, ki je ni nikdar prebral. Moja je Witkacyjeva Nenasitnost ali Nenasičenost, po poljsko Nienasycenie, ki jo poznam iz Zniewolony umisł Czesłava Miłosza, kar so v angleščino prevedli kot The Captive Mind, v hrvaščino pa kot Zarobljeni um. Miłosz omenja, da se v knjigi pojavi tabletka »Murti-Bing«, ki jo delijo zavojevalci, in sicer...

AGD Gustaf, Mitra, društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturni dialog in Društvo za razvoj humanistike smo v sklopu novega cikla filmskih projekcij z diskusijami Dokudoc »Dokumentarna obzorja«, pripravili filmski večer z diskusijo na temo pedagoškega programa filozofija za otroke. Na okrogli mizi so sodelovali strokovnjaki s področja izobraževanja...

Dobiva se pri Španskih borcih v Mostah, zakoračiva čez brv, pa še čez en most v Štepca, potem pa mimo Petrola in v gozd, navkreber v breg na Golovec. Zame je bil ta grič zmeraj malo začaran. Čeprav gre za relativno majhno področje, sem ga moral raziskovati leto in...

O teorijah zarote v času epidemije je za Krizni štab RŠ spregovoril filozof Tomaž Grušovnik.

Na konferenci se je obetalo kar zanimivo predavanje. Dejansko je bila predavateljica super, to pomeni predvsem, da ni sporočala zgolj svojih idej, temveč da je v resnici sprožala razmišljanje pri ljudeh. Ideje so se mi zdele tako kakovostne, da sem jih seveda hotel zapisati. Zgrabil sem list papirja in...

Ko so vse moje knjige poskenirane in varno vrnjene čez pult, me knjižničar prijazno vpraša, ali želim poravnati dolg danes ali naslednjič. Kakšen dolg, je*emti?! Morali bi biti veseli, da knjige sploh še kdo bere! Da jih ima toliko rad, da jih celo vrne z zamudo. Za to bi...

Na večeru Slovenskega filozofskega društva (SFD), ki se je tokrat odvijal v Mariboru, je bil premislek posvečen pomenu in vlogi filozofije v slovenskem prostoru in specifično na slovenskem Štajerskem. Gosta večera sta bila dr. Bojan Borstner in dr. Tomaž Grušovnik, ki sta skupaj z moderatorjem pogovora dr. Borisom Vezjakom, skušala...

Odločim se zgraditi obzidje. Iz banke vzamem petdeset tisoč novcev in z njimi kupim utrjevanje obrambne linije. Delavci pričnejo tolči s kladivi, iz visoke trave se na planoti počasi začne dvigovati zid. V redu bo. Izza reke se nepričakovano pojavi sovražnikov konjenik. Opazim, da ima železnodobno orožje. Čez nekaj...

V prvem ali drugem letniku faksa, ko sem živel v Ljubljani in posledično ne več v Dupleku, sem lahko štajersko prestolnico ugledal v novi, eksotični luči. Šele ko imaš primerjavo za neko stvar, jo lahko zares spoznaš. Šele ko vidiš Y, lahko razumeš X. Vidiš, da je Drava široka...

Plava skozi plave gube in kot plavuti uporablja ušesa. Spominja na slončka Dumba, a ima namesto ust in rilca papagajski kljun. Ne vem, ali je čivava, je pa nasmejan. Skoraj gotovo je moškega spola, čeprav to tu ne šteje. Vmes so marjetice, različnih barv, sam pa je globoko moder...

Smisel nesmiselnih sporov je v tem, da so nadomestek za druge, resnejše težave. Ventil za realne zagate oziroma proksiproblem. Proksiproblem je, tako kot proksi vojna, poskus, da bi težavo razpletli posredno, ne z bolečim bojem na domačih tleh, z drezanjem v srčico problema, ampak s premestitvijo na tuj teren, kjer je pretepanje manj boleče, a včasih vendarle odločilno....

Slovensko filozofsko društvo in Slovenska matica sta pripravila posvet z naslovom »Mesto etike v družbi«, ki je 17.6.2019 potekal v prostorih Slovenske matice v Ljubljani. sklop Uvodni nagovori: Ignacija Fridl Jarc (urednica Slovenske matice), Tomaž Grušovnik (predsednik SFD), Gašper Pirc (moderator). 1.) Borut Ošlaj: “Mnoštvo moral in odsotnost etike” (v posnetku...

Čeprav običajnih dni v Albuquerqueju ni, bi ta dan lahko bil povsem navaden. Enkrat zgodaj popoldne, kar je zame nekje okoli druge, pol tretje ure, sem obiskal senegalskega kolega v downtownu. Spoznal sem ga nekaj mesecev nazaj na izletu v Santa Fe. Pogovor sva začela običajno, potem pa me je vprašal, ali imamo...

Orion z Betelgezo počasi leze za Pohorje, nad Ptujem vstaja Škorpijon z Antaresom. Zvezdosled čedalje bolj najavlja pozno pomlad in začetek poletja. Voziva se v črnem spuščenem chevroletu, pomaknem šipo in vlažen zrak z njiv vdre v kabino. Veter češe kodraste lase, medtem ko skušam s čikom zadeti odprtino premikajočega se zraka med šipo in vrati. *TOK. Z glasnim pokom...

Voziva se na relaciji Maribor–Ljubljana in spet mi prčka po avtoradiu. Najprej poslušamo Sade Smooth Operator, ko pa ta komad nasledi domača pop produkcija, želi prestaviti. Blazinico levega kazalca pritisne na »SEARCH«, radio utihne, sprožijo se števke na zelenem zaslonu, ustavijo se, kabino takoj zatem napolnijo narodnjaki. Živčno vnovič pritisne gumbek in LED števke se tokrat zaustavijo...

Knjige druga za drugo skozi okno letijo v zaboj z napisom »RAZNO – ŠTOF« in pristajajo na umetnem keramičnem kompletu za sol in poper v obliki objemajočih se koal, plastičnem črno-rdečem svečniku, ki je bil pred tremi leti na dvajset-odstotnem znižanju v Bauhausu, angelčku iz Brezij, polomljenem poročnem čajnem servisu, lesenemu osličku iz trgovinice na Baščaršiji in lakirani školjki s stojnice v Poreču.

Zunaj je nezavidljivih osemintrideset stopinj Celzija. Vse teče iz mene. Popil sem že pet litrov vode in še zmeraj sem žejen. V zelo vročem avgustovskem popoldnevu se s kolegico sprehajava do prve klopce v Sarnathu blizu Varanasija na kraju, kjer je Buda v jelenjem parku imel svojo prvo pridigo...

Četrti posvet o statusu filozofije v šoli Enodnevni posvet je bil posvečen vprašanju statusa učitelja filozofije: kaj tvori dobrega učitelja, v čem se kaže njegova kompetenca in kvaliteta? Je morda takšno vprašanje zastavljeno napačno in razprava o dobrem učitelju ni zvedljiva na nek konkretni opis lastnosti? Na kakšne težave...

Vabilo na znanstveni sestanek Vljudno vas vabimo, da se udeležite znanstvenega sestanka na temo filozofije za otroke, ki ga organizirajo Univerza na Primorskem – Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta in Pedagoški inštitut. Enodnevni sestanek se bo odvijal 14.4. na Pedagoški fakulteti v Kopru, njegov namen pa...

Obrnem ključ, pohodim plin, vklopim smerokaze * levo desno * zavrtim volan zapeljem na uvoz: wir fahren fahren fahren auf der Autobahn, wir fahren fahren fahren auf der Autobahn in na avtocesti preživim ure in ure, kar mi hkrati podari in vzame veliko časa. Podari zato, ker je kognitivni aparat z vožnjo na avtocesti povprečno obremenjen...

Levitik pravi: “Če pri tebi biva tujec v vaši deželi, ga ne zatirajte! Tujec, ki biva med vami, vam naj bo kakor domačin, kakor eden izmed vas! Ljubi ga kakor sebe …” (3 Mz 19, 33-34) Podobno Matejev evangelij (Mt 25, 31-46) govori o tem, kako so pravični pomagali Jezusu,...

Mlaj. Večer, avgust 2016. Sedim na lovski preži na obronkih Slovenskih goric in čakam Venero. Od vzhoda proti zahodu so nad Dravskim poljem razvrščeni Mars, Saturn in Jupiter (z lunami). Povežem točke po prostoru, ki jih zasedamo jaz na Zemlji in ti trije planeti nad južnim nebom. Izriše se izsek ravnine sončnega sistema, ki je pod precejšnjim kotom nagnjen name:

Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru je pripravil posvet z naslovom »Nihilizem med mladimi – kakšno zdravilo ponuja filozofija?« Na posvetu so s prispevki sodelovali: Tomaž Grušovnik: Prisila potrošniškega smisla in filozofija (na posnetku od 5 minute in 40 sekund naprej) Boris Vezjak: Epistemološki nihilizem in odnos do...

Odziv na razmišljanje Marka Višnarja o rubriki Ona, on (Vegi) V Večeru v nedeljo sem 25. 9. v rubriki Ona, on (Vegi) želel prikazati travmatične posledice prekomernega uživanja mesa tako za živali kot tudi za ljudi. Pokazal sem, da so te razsežnosti (53 milijard zaklanih kopenskih živali na leto)...

Iz rubrike »Ona/On« tednika Večer v nedeljo Ena, dva, tri, štiri, pet … S takšno povprečno hitrostjo – s hit­rostjo, ki jo za branje besed v zgornjem stavku potrebuje povprečno hitri bralec – v Sloveniji padajo piščančje glave. Kar triintrideset milijonov »kljunov« (kot se izrazijo na Statističnem uradu RS)...

“Vprašanje ni, ali lahko misijo, tudi ne, ali lahko govorijo, temveč ali trpijo?” se je na prelomu iz 18-ega v 19-to stoletje spraševal angleški pravnik in filozof Jeremy Bentham. V mislih je seveda imel živali in svojo drzno napoved, da bomo nekoč pod svoje moralno okrilje pritegnili vse, kar...

Spremenim se v matadorja, pograbim nož in španskega lazarja (Arion vulgaris), ki se plazi proti rukoli (Eruca sativa), prebodem na dvoje. Dva enakomerna dela prepolovljene temne sluzaste mišice se sunkovito skrčita, z nožem ju zagrebem v zemljo. Postala bosta hrana moji hrani.

Znanost ima v sodobnem svetu ambivalenten položaj. Nedvomno je že stoletja temelj razvoju. Na njenih spoznanjih temeljijo tehnologije, ki jih vsakodnevno uporabljamo in ki s svojo uspešnostjo potrjujejo tudi znanosti, ki so jih omogočile. Po drugi strani pa znanost seveda ne more ponuditi dokončnih odgovorov in to dejstvo se...

Otroci se znajo ustaviti tudi ob tistem, kar je odraslim samoumevno, očitno in nezanimivo, in z močjo misli pridejo od samoumevnega do negotovega, nejasnega in vprašljivega. Poleg tega so najmlajši in mladi radovedni in se še znajo čuditi svetu ter njegovim ugankam. Prav čudenje je Aristotel v Metafiziki opredelil...

Svetovni dan filozofije 2014 V sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom, smo 20. novembra 2014 v Cankarjevem domu v Ljubljani obeležili Unescov Svetovni dan filozofije, ki je letos nosil naslov: »Orientacija v življenju, orientacija v mišljenju«. O postavljeni temi so v razpravi razmišljali filozofi...

Jesenska filmska šola (JFŠ) v Mariboru: posnetki s popoldanskega mini simpozija filmske teorije Jesenska filmska šola je simpozij filmske teorije, ki že leta poteka v Ljubljani in pod drobnogled jemlje pri nas spregledane vidike teorije filma. Letošnja edicija Jesenske filmske šole je v obliki mini simpozija prvič gostovala tudi...

Če se sprašujemo, »Ali zdaj sanjamo?«, kaj potem zares sprašujemo? Ali na naše vprašanje obstaja odgovor? Morda tak odgovor: »Uščipni se, da vidiš, če se boš zbudil!«? Toda zdi se, da nas tak odgovor ne zadovolji: kaj, če se potem prebudim samo v sanjah? Kaj, če zgolj sanjam, da...

Cikel filmozofskih večerov »Mediozofija – o posredovanem svetu« V sklopu cikla filmozofskih večerov »Mediozofija – o posredovanem svetu« smo pripravili večer posvečen temi zelenega kapitalizma. V ta name smo si pogledali dokumentarni film »Advertising and the End of the World« (Oglaševanje in konec sveta) in se po projekciji o...

Predstavitev nove spletne strani društva Zofijini ljubimci in okrogla miza na temo medijske prezence humanistike Ob predstavitvi nove spletne strani društva, smo Zofijini pripravili pogovor na temo digitalne humanistike (DH), katere del se v njeni najširši definiciji prepoznavamo tudi sami. Ob osnovah digitalne humanistike, smo v pogovoru s povabljenimi...

Okrogla miza je potekala ob projekciji jugoslovanske dokumentarne klasike »Zadnja oaza« (Poslednja oaza) iz leta 1983 v režiji Petra Lalovića. Okroglo mizo na temo »Film in okoljevarstvo«, je vodil dr. Luka Omladić, z njim pa sta se pogovarjala še dva okoljska filozofa, dr. Tomaž Grušovnik in Dejan Savič. Okrogla...

V desetletjih po drugi svetovni vojni smo bili priča prehodu industrijskih družb v tako imenovane postindustrijske družbe ali »družbe znanja«, pri čemer so delovno intenzivno industrijo kot paradni konj gospodarstev zamenjale storitve in intelektualni produkti. Gotovo je bila ena tihih predpostavk takega prehoda upanje na posledično vsesplošno izboljšanje položaja...

»Naloga humanizma ni streženje gotove vednosti (kar je značilnost dogmatizma), saj si kot filo-zofija nikoli ne sme predstavljati, da modrost že dokončno poseduje. Filozofija tako ne sme postati ponudnica znanja v smislu poljudnega žurnalizma in si domišljati, da ve vse, predvsem pa več kot drugi, ter da zato zmore...

Kako so kompetence nadomestile modrost Znameniti matematik Carl Friedrich Gauss (1777–1855) je leta 1853 svojemu študentu Riemannu naročil, naj pripravi habilitacijo, torej čisto teoretsko delo o temeljih geometrije. Takrat nihče ni vedel, niti ni mogel predvideti, da bo ta miselni napor igral ključno vlogo v življenju voznika, ki ga...

Piše in riše Tomaž Grušovnik.

UNESCO je tretji četrtek v mesecu novembru pred devetimi leti razglasil za svetovni dan filozofije, ki ga letos obeležujejo v približno 150 državah po svetu, tudi v Sloveniji. Kot je v poslanici zapisala generalna direktorica Unesca Irina Bokova, filozofija predstavlja neizčrpen vir novih idej in podlago za razumevanje sodobnih,...

Že od zgodnjih dni funkcioniranja Združenih Narodov je ta organizacija vzpostavila seznam dni, tednov, let in celo desetletij, ki so posvečeni perečim problematikam, s katerimi se sooča svet. Namen takšnih dni je »pomagati osredotočiti svet na problematike, katerim so ZN zavezani.«1 S tem seznamom, ki spominja na sekularni koledar,...

Ob zaključku tedna filozofije, vas v društvu Zofijinih v sodelovanju z MKCjem, v soboto 17.11. ob 18. uri vabimo v Kulturni inkubator na Koroško 18 v Mariboru, na predavanje Tomaža Grušovnika z naslovom »Odgovornost humanistike«. V predavanju bo tekla beseda o dolžnosti humanistike do družbe in o njeni zahtevi...

Paolo Virno se v knjigi Slovnica mnoštva1 (podnaslovljeni »k analizi oblik sodobnega življenja«) loteva zahtevne in kočljive naloge določanja glavnih značilnosti sodobne postindustrijske družbe. Sodobnosti že po definiciji umanjka kritična časovna distanca do same sebe, zato predstavlja težaven hermenevtični problem, skoraj večji kot preteklost: preučevalec, ki se ga loteva,...

Uvod V pričujoči nalogi bom poskušal podati krajši vpogled v Daoistično kozmologijo. To se bom namenil storiti v štirih osrednjih poglavjih. Prvo, naslovljeno Poskus “definicije” kozmologije, bo skušalo prikazati težave, na katere naletimo, če želimo “kozmološko” daoistično misel označiti kot kozmološko v pomenu evropskih filozofskih tradicij. Prav iz teh...

…at ego in tempora dissilui, quorum ordinem nescio, et tumultuosis varietatibus dilaniantur cogitationes meae, intima viscera animae meae, donec in te confluam purgatus et liquidus igne amoris tui. (Avguštin, Izpovedi: XI,29) Uvod Avguštinovo teorijo časa bom skušal predstaviti skozi optiko Paula Ricoeurja, ki si je analizo Avguštinove teorije časa...