Društvo za razvoj humanistike

Zofijini ljubimci

22. 11. 2023 Okrogla miza

Filozofija v šoli, šola v filozofiji

UNESCO svetovni dan filozofije 2023 Osrednji dogodek slovenske edicije svetovnega dneva filozofije 2023, je ponovno potekal v živo, v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru. Najprej so nas nagovorili slavnostni govorci, v videoposnetku minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije dr. Darjo Felda, v živo pa predsednik Slovenskega filozofskega društva dr. Gašper Pirc, prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost…

več

Aktualno branje

7. 7. 2024 Cenzurirano

Otrokom omogočimo razigrane in varne počitnice

Avtor:
Počitnice so najlepši čas otrok v vsem šolskem letu. Razlog ni samo dober učni uspeh, rezultati v šoli in izven nje, predvsem je to v pričakovanju skupnega sobivanja družine, prijateljev in znancev. Kje? Kjer koli, ne samo na morju, v tujini, tudi doma je lahko zelo lepo in prijetno....
več
26. 5. 2024 Obvestila

Okrožnica, letnik 2024, številka 2

In memoriam: profesor dr. Nenad Miščević Od nas se je v soboto, 11. maja 2024, veliko prekmalu poslovil spoštovani kolega z Oddelka za filozofijo na Filozofski fakulteti v Mariboru, red. prof. dr. Nenad Miščević. Povezava: https://zofijini.net/in-memoriam-profesor-dr-nenad-miscevic/ Pišete nam lahko na mail zofijini@gmail.com ali nas kontaktirate na Facebooku, ali katerem drugem socialnem omrežju....
več
14. 5. 2024 Obvestila

In memoriam: profesor dr. Nenad Miščević

Od nas se je v soboto, 11. maja 2024, veliko prekmalu poslovil spoštovani kolega z Oddelka za filozofijo na Filozofski fakulteti v Mariboru, red. prof. dr. Nenad Miščević. Nenad Miščević se je rodil 1. novembra 1950 v Zagrebu, kjer je tudi študiral filozofijo in sociologijo. Študij filozofije je najprej...
več
14. 5. 2024 Cenzurirano

Izjava Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani o situaciji v Gazi

Izjava Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani o situaciji v Gazi in na preostalih okupiranih območjih Palestine ter s tem povezanih kršitvah temeljnih človekovih pravic in svoboščin znotraj Evropske Unije Raziskovalci Inštituta za kriminologijo izražamo žalost in ogorčenje nad situacijo v Gazi ter na preostalih okupiranih Palestinskih...
več
20. 4. 2024 Cenzurirano

Celostno izobraževanje in vzgoja otroka

Avtor:
Tesno sodelovanje med šolo, domom (vključno z družino), otroci in družbo je ključno za celovit razvoj posameznika in uspešno delovanje šolskega sistema, kakor tudi okolja, kjer se izvaja pedagoški proces (lokalna skupnost). Skupaj morajo oblikovati otrokovo osebnost in se truditi, da bo obogaten vstopal v obdobje odraščanja in samostojnosti....
več
9. 4. 2024 Cenzurirano

Gaza Youth Manifesto

Pred tedni so nekateri mediji opozorili na dejstvo, da so ponudniki pretočnih glasbenih platform zavrnili predvajanje singla zasedbe Borghesia z naslovom »Gaza Youth Manifesto«. Skladba je pred leti nastala kot poskus opozarjanja na dogajanje v Palestini. Tekst pesmi se sklicuje na manifest, ki opozarja na vpletenost vseh udeleženih v...
več

Doma in po svetu

    Še premalo smo prebujeni

    Nedavno je slovenska javnost zgroženo ugotovila, da eden od nekdaj najvplivnejših in najvišje pozicioniranih sodnikov v državi na družbenih omrežjih redno objavlja antisemitska sporočila. Do tega spoznanja je slovenska javnost prišla po tem, ko je članek o tem objavil najstarejši judovski časnik The Jewish Chronicle. Zgodbe ne pogrevam zato,...
    več

    Komuniciranje z dvomljivci v znanost

    Avtor:
    Argumenti so relevantni šele, ko jih ciljna publika dojame kot nekaj zanje pomembnega.  Pred kratkim sem se pri nekem omizju zapletel v pogovor o ekstremnem vremenu, ki ga doživljamo to poletje. Poleg običajnih mnenj, da se sedaj res že očitno pozna vpliv podnebnih sprememb, me je presenetilo stališče sicer...
    več

    Pohod proti ničli. Ali zakaj se imata neoliberalizem in kulturni boj tako rada

    Pred leti je zobozdravnik v manjšem kansaškem mestu Iola sprejel starše, ki so na pregled pripeljali hčerko s hudim zobobolom. Po krajšem preverjanju zdravstvenega zavarovanja dekličinih staršev je zobozdravnik deklici malo povrtal po bolečem zobu, potem pa ji je vstavil plombo iz stiropora. Kreativni pristop kansaškega zobozdravnika se ni...
    več

    Evropa post-rasti ključnega pomena za preživetje in razcvet

    Medtem ko se politični voditelji zbirajo na drugi konferenci v Evropskem parlamentu, da bi razpravljali o tem, kako se premakniti »onkraj rasti«, mi, spodaj podpisani akademiki in organizacije civilne družbe, vidimo geopolitično krizo kot priložnost za prenehanje družbeno in okoljsko škodljive tekme za rast in se namesto tega odločimo za...
    več

    Esej dijakinje: Kakšna bo naša prihodnost?

    Avtor:
    Danes se naš svet sooča z različnimi okoljskimi problemi, kot so onesnaževanje zraka, vode, globalno segrevanje, zmanjšanje ozona …, ki povzročajo velike težave za okolje. Do onesnaženja pa prihaja predvsem zaradi uničujoče narave ljudi. Učinki podnebnih sprememb, ki se zaradi nenehnega pridobivanja in izgorevanja fosilnih goriv iz leta v leto...
    več

Doma in po svetu

    Peticija Dost je!

    Peticija za trajno končanje izraelskih napadov na Gazo, Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem in za zagotovitev spoštovanja in uresničevanja mednarodnega prava ter človekovih pravic. Gazo je Izrael v zadnjih treh mesecih tako uničil, da po mnenju predstavnikov Združenih narodov ni več primerna za življenje ljudi in preživetje. Izrael že...
    več

    Priročnik za politično kulturo, ali kako pomagati demokraciji, da preživi 2024

    Zadnje ankete javnega mnenja so pokazale, da se med Slovence vrača optimizem. To je lepo in pomembno, čeprav morda nekoliko nepričakovano. Resnici na ljubo je bil v anketi prag optimizma postavljen precej nizko. Za status nekoga, ki vedro gleda v prihodnost, je bilo dovolj izraziti prepričanje, da se življenje...
    več

    Ena od nevarnosti umetne inteligence je rast kognitivne lenobe

    Pri razvoju umetne inteligence strah pred uničenjem človeštva vsaj ta hip ni prav realen, po mnenju filozofinje Olge Markič sta pomembnejši temi njene regulacije in uporabe v smeri, ki bi vodila v kognitivno lenobo. V podkastu Številke se v deseti sezoni ukvarjamo s srečo. Gostja tokratne epizode je filozofinja dr. Olga Markič. Vabljeni...
    več

    Ljubljanski manifest o pomenu branja na višji ravni

    Branje na višji ravni je naše najmočnejše orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja. S takim branjem vadimo metakognicijo in kognitivno potrpežljivost, širimo zmožnost pojmovnega umevanja, krepimo empatijo in se učimo na probleme gledati z različnih zornih kotov – vse to so nepogrešljive socialne veščine za ozaveščene državljane v...
    več

    Končno so nas opazili: Žižkov škandal, ki ni škandal

    Avtor:
    Ko se bo čez nekaj časa izvajala inventura o uspehih »majhne« Slovenije, bo naše častno gostovanje na frankfurtskem knjižnem sejmu prejkone za širšo javnost najbolj odmevno obarval le en dogodek – nastop filozofa Slavoja Žižka. Zelo verjetno je, da bo oceno o mednarodnih kulturnih presežkih sejma zasenčilo trenutno politično...
    več

Sekcija UTD:

Video tedna

Citat tedna

»Šport ima poseb­no ideološko vlogo. Ustvarjen je bil kot kulturna kolonizacija sveta. Polni naš čas, ko ne delamo. V kapitalizmu je fino imeti ljudi pod nadzorom; ko ne delajo, jim dajmo nekaj za potrošiti. Šport je postal izjemna tr­žnica čustev in spektakla. Zaradi gibalnih sposobnosti je blizu človekovi naravi, kot spektakel lahko začara, zaradi kanalizacije čustev pa deluje katarzično. In zato postane magnet za množice.«

Šport kot katarzično kanaliziranje čustev
Avtor:
Več citatov >>


Video tedna

Citat tedna

“Vsaka generacija mora iznajti orodja za svojo družbeno in individualno odpornost, tudi zdaj­šnja jo bo, navsezadnje imajo kar precej idej, kako popraviti svet, ki jim ga zapuščamo. Je pa res, da jim planet zapuščamo v stanju, ko bodo imeli še bistveno manj časa, kot smo ga imeli mi, da bi preusmerili tok zgodovine. Smo sredi najhujše krize perspektive, antropologi govorijo o patolo­ški kratkoročnosti, predoziranju in zasvojenosti s sedanjostjo. Tako smo povsem odmislili priho­dnost. Prihodnji čas za nas ne obstaja, je odma­knjen prazni čas, v katerem nihče ne živi. Upam, da bodo mladi boljši predniki svojim zanamcem, kot smo to mi, ter da bodo v svoje upravljanje s skupnim dobrim znali vrniti tako zgodovino kot prihodnost. Morda lahko priporočimo branje poezije; branje ne krepi samo pismenosti, temveč tudi našo eksistencialno moč za pravični in humani svet.”

»Smo na kritičnem previsu zgodovine«
Avtor:
Več citatov >>
cc 1997-2024 Društvo za razvoj humanistike. Prijava za urednike
Izdelava spletne strani: Arhit