Spoštovana bralka, spoštovani bralec, v rokah držite zgodovinsko številko Dialogov. Zgodovinsko prvič zato, ker smo v njej pregledali celotno 61-letno zgodovino revije, in drugič zato, ker je to zadnja številka Dialogov, saj bodo prenehali izhajati. Kaj lahko preberete v njej? Temu uvodu sledi moj članek, potem pa članki področnih urednic…
Hibridni napadi, dezinformacije in tuje vmešavanje v demokratične procese so postali stalnica sodobne politike. Na nedavnem zasedanju Evropske politične skupnosti v Köbenhavnu je romunski predsednik Klaus Iohannis izjavil, da so bile predsedniške volitve decembra v Romuniji tarča “agresivnih hibridnih ruskih napadov”, ki so vključevali širjenje dezinformacij, proruske vsebine na družbenih…
Proti koncu šolskega leta sem bil povabljen v Evropsko šolo v Strasbourgu na razgovor na temo Prehodi v demokracijo, ki so ga za učence zadnjega letnika srednje šole pripravili učitelji zgodovine. Skupaj s tremi kolegicami iz Albanije, Romunije in Ukrajine sem bil povabljen, da z učenci in učitelji delim svoje…
Izhajanje revije Dialogi se s koncem letošnjega leta končuje, s tem pa je to tudi moj zadnji uvodnik zanjo. Ko sem razmišljal, kateri dogodek ali trend je najbolj zaznamoval 15-letno obdobje med letoma 2010 in 2025, ko sem opravljal delo urednika za film, sem se zavedel, da sem kot prišlek…
“Kaj misliš, delat pejd!” je zame eden od najbolj zoprnih in primitivnih slovenskih idiomov. Vzbuja mi spomine na bulije v osnovni šoli, najstniške mozolje in uležan švic. Insinuacija, če lahko uporabim tako zapleten izraz za nekaj tako butastega, da med razmišljanjem in delom obstaja konflikt, se mi je zdela primitivna takrat…
»Ne, šibke vlade mi ne bomo sestavljali.« Stavek je izustil Janez Janša v pogovoru za »svoj« medij, Planet TV. Bilo je 29. aprila in nismo ga slišali prvič. Le na kaj ta izjava meri? Ima sploh smisel analizirati besede, za katere z veliko predvidljivostjo vemo, da so namenjene novi manipulaciji?
Novinar Večera Matej Grošelj je v komentarju z naslovom »Za Janševo vrnitev je najbolj odgovoren Golob« zapisal nekaj misli, ki zaradi specifičnosti avtokastriranega medijskega ekosistema pri nas zvenijo skoraj kot herezija. Zato mu moramo čestitati in upati, da ga ne sežgejo na grmadi.
Ugibanja in želje o široki politični sredini in odpravi polarizacije se zdijo razumljive (ne pa nujno sprejemljive) zaradi strahu, da bo vlado sicer oblikoval Janša. V ozadju ideje o depolarizaciji je tiha predpostavka, da sta levo in desno dva pola iste stvari, dva različna vrednotna sistema, da gre za iste…
V zadnjih letih lahko na družbenih omrežjih – žal pa tudi v medijih, politiki, gospodarstvu in kulturi – spremljamo vse bolj boleč pojav: umik pametnih in razgledanih ljudi iz javnega prostora. Gre za spoznanje, ki odpira številna neodgovorjena vprašanja, a kljub pogostemu zaznavanju tega trenda še vedno nimamo jasnega odgovora,…
»Vrednote svobode, enakosti in varnosti niso enoznačne. Na vrednotni oziroma moralni osi je svoboda najvišja vrednota na levem polu, enakost in (nacionalna) varnost pa na desnem. Na levi strani verjamemo v temeljne svoboščine, da vsak izbere svoj način življenja, na desni pa verjamejo v pravilnost enakega načina življenja za vse. Na ekonomski oziroma materialni osi pa je obratno; enakost in (socialna) varnost sta levi vrednoti, svoboda pa desna. Na levi verjamemo v socialno enakost, na desni pa verjamejo v ekonomsko svobodo in individualno zaslužnost ali krivdo za ekonomski položaj. Desne stranke so večinoma hkrati moralno in ekonomsko desne, zato je desnim volilcem lažje. Le redke leve stranke pa so še vedno tudi ekonomsko leve, zato izgubljajo glasove. Prav tako je veliko levih volilcev levih vrednotno, ne pa tudi ekonomsko, zato iščejo nemogoč kompromis med temeljnimi svoboščinami in denarjem. Podjetničin kompromis med pravico do splava in manjšo obdavčitvijo dobička. Kompromis premožnega ‘alternativca’ ali akademika med nedotakljivostjo načina življenja in obdavčitvijo njegovega premoženja ipd. Desni volilni pol je stabilen, o izidu zato odločajo tisti levi volilci, ki mešetarijo med levimi vrednotami in lastnim blagostanjem. In zato bomo dobili vlado, ki bo mešetarila med temeljnimi svoboščinami in kapitalom, to pa upravičevala z varnostjo. Če bodo uspeli sestaviti levosredinsko vlado, bo ta pro-kapitalistična, globalne geopolitične razmere pa jo bodo zlahka potegnile na desni militantni pol.«
»Problem danes je, da javnost ne spodbuja refleksije, ampak odziv. Spletne platforme so ustvarjene tako, da privilegirajo ogorčenje. Emocionalno nabita sporočila se s pomočjo algoritmov širijo hitreje kot umirjena argumentacija. V tem okolju tisti, ki se požvižgajo na norme vljudnih izmenjav mnenj, dosežejo večjo vidnost. Necivilizirano obnašanje je optimizirano in privilegirano. Boj za pozornost prevlada nad bojem za razumevanje.«