Društvo za razvoj humanistike

Zofijini ljubimci

16. 1. 2026 Publikacije

Revija za literaturo in humanistiko Dialog!

#1/2025 Pod okriljem Društva za razvoj humanistike je konec lanskega leta začela izhajati revija Dialog!, ki želi zapolniti praznino, ki bi nastala s prenehanjem izhajanja revije Dialogi. Prva demo številka…
več

Aktualno branje

2. 5. 2026 Publikacije

Filozofija, ideologija in oblast: po ideoloških poteh iskanja Heideggrove sproščenosti v Sloveniji

Knjiga pred vami nadaljuje mojo raziskavo političnega fenomena »sproščenosti«, ki se je v slovenski družbi v nekem trenutku zasidral kot ključni označevalec novega političnega žargona, predvsem z vzponom Janeza Janše in njegove SDS ob volitvah leta 2004. Morda je ta pojem že malce pozabljen, toda »sproščenost« v tem kontekstu ni…
več
1. 5. 2026 Kotiček

Vizualna umetnost v romanih Virginie Woolf: Analiza del K Svetilniku in Orlando

Avtor:
Virginia Woolf govori o tem, da pisatelj ni omejen sam, ampak ga omejuje tiran, ki mu zapoveduje, naj like opiše do najmanjše podrobnosti, in ki ga »drži v suženjstvu, da ustvari dogajanje«1. Vendar resnično življenje ne bi moglo biti bolj oddaljeno od tega, zato konvencionalna raba jezika, ki jo predpisuje…
več
1. 5. 2026 Cenzurirano

Dediščina poguma: gradimo prihodnost na temeljih miru in svobode

V Sloveniji obeležujemo 27. april kot Dan upora proti okupatorju (nekdaj Dan OF), ki ni le zgodovinski opomnik na dogodke iz leta 1941. Je simbol narodnega preživetja, ki v sodobnem času dobiva nove razsežnosti. To ni bil zgolj naključen datum v koledarju druge svetovne vojne. Bil je trenutek moralnega in…
več
1. 5. 2026 Cenzurirano

Krščansko-socialna politika in tiha inverzija solidarnosti

Kontradikcija kot politični režim v sodobni praksi Krščansko-socialna politična tradicija v Evropi ni zgolj politična etiketa, temveč zgodovinsko utemeljen okvir, ki izhaja iz načel solidarnosti, dostojanstva dela in družbene odgovornosti kapitala. Eden njenih temeljnih dokumentov je Rerum Novarum (1891), ki poskuša vzpostaviti ravnotežje med tržnim gospodarstvom in socialno pravičnostjo. Njeno…
več
26. 4. 2026 Cenzurirano

Od posameznika do človeštva: pot k trajnemu miru

Človeška zgodovina je paradoks. Po eni strani smo bitja, sposobna nepredstavljive ustvarjalnosti, umetnosti, znanstvenih prebojev in globoke ljubezni, po drugi pa ostajamo ujeti v cikle nasilja, ki se skozi tisočletja le spreminjajo v svoji obliki in intenzivnosti. Danes, v dobi vrhunske tehnologije in globalne povezanosti, ko bi morali kot civilizacija…
več
13. 4. 2026 Cenzurirano

Razlike med spoloma: slovenski primer v evropskem kontekstu

Ženske v Sloveniji kljub visoki izobrazbi še vedno opravijo večino neplačanega dela v družini (npr. skrb za otroke in gospodinjstvo), kar pomembno vpliva na njihovo ekonomsko neodvisnost in karierne možnosti. Razlike med moškimi in ženskami pa še vedno predstavljajo eno ključnih vprašanj sodobnih družb, saj segajo na področja ekonomije, izobraževanja,…
več

Doma in po svetu

  • Dialogov ne bo več

    Spoštovana bralka, spoštovani bralec, v rokah držite zgodovinsko številko Dialogov. Zgodovinsko prvič zato, ker smo v njej pregledali celotno 61-letno zgodovino revije, in drugič zato, ker je to zadnja številka Dialogov, saj bodo prenehali izhajati. Kaj lahko preberete v njej? Temu uvodu sledi moj članek, potem pa članki področnih urednic…

    več

  • Jamie Oliver in boj proti dezinformacijam

    Hibridni napadi, dezinformacije in tuje vmešavanje v demokratične procese so postali stalnica sodobne politike. Na nedavnem zasedanju Evropske politične skupnosti v Köbenhavnu je romunski predsednik Klaus Iohannis izjavil, da so bile predsedniške volitve decembra v Romuniji tarča “agresivnih hibridnih ruskih napadov”, ki so vključevali širjenje dezinformacij, proruske vsebine na družbenih…

    več

  • Spomini na demokracijo

    Proti koncu šolskega leta sem bil povabljen v Evropsko šolo v Strasbourgu na razgovor na temo Prehodi v demokracijo, ki so ga za učence zadnjega letnika srednje šole pripravili učitelji zgodovine. Skupaj s tremi kolegicami iz Albanije, Romunije in Ukrajine sem bil povabljen, da z učenci in učitelji delim svoje…

    več

  • O smrti in novem rojstvu

    Izhajanje revije Dialogi se s koncem letošnjega leta končuje, s tem pa je to tudi moj zadnji uvodnik zanjo. Ko sem razmišljal, kateri dogodek ali trend je najbolj zaznamoval 15-letno obdobje med letoma 2010 in 2025, ko sem opravljal delo urednika za film, sem se zavedel, da sem kot prišlek…

    več

  • Kaj ustvarjaš, delat pejd!

    “Kaj misliš, delat pejd!” je zame eden od najbolj zoprnih in primitivnih slovenskih idiomov. Vzbuja mi spomine na bulije v osnovni šoli, najstniške mozolje in uležan švic. Insinuacija, če lahko uporabim tako zapleten izraz za nekaj tako butastega, da med razmišljanjem in delom obstaja konflikt, se mi je zdela primitivna takrat…

    več

Doma in po svetu

  • Organizirana laž prevzema oblast: kratka navodila za novinarsko rabo

    »Ne, šibke vlade mi ne bomo sestavljali.« Stavek je izustil Janez Janša v pogovoru za »svoj« medij, Planet TV. Bilo je 29. aprila in nismo ga slišali prvič. Le na kaj ta izjava meri? Ima sploh smisel analizirati besede, za katere z veliko predvidljivostjo vemo, da so namenjene novi manipulaciji?

    več

  • Ko kritičnost odpove: kdo bo odgovoren za vrnitev Janše?

    Novinar Večera Matej Grošelj je v komentarju z naslovom »Za Janševo vrnitev je najbolj odgovoren Golob« zapisal nekaj misli, ki zaradi specifičnosti avtokastriranega medijskega ekosistema pri nas zvenijo skoraj kot herezija. Zato mu moramo čestitati in upati, da ga ne sežgejo na grmadi.

    več

  • Vsi ali nekateri. Na ravni vrednot med levico in desnico ni sredine

    Ugibanja in želje o široki politični sredini in odpravi polarizacije se zdijo razumljive (ne pa nujno sprejemljive) zaradi strahu, da bo vlado sicer oblikoval Janša. V ozadju ideje o depolarizaciji je tiha predpostavka, da sta levo in desno dva pola iste stvari, dva različna vrednotna sistema, da gre za iste…

    več

  • Ko pametni obmolknejo

    V zadnjih letih lahko na družbenih omrežjih – žal pa tudi v medijih, politiki, gospodarstvu in kulturi – spremljamo vse bolj boleč pojav: umik pametnih in razgledanih ljudi iz javnega prostora. Gre za spoznanje, ki odpira številna neodgovorjena vprašanja, a kljub pogostemu zaznavanju tega trenda še vedno nimamo jasnega odgovora,…

    več

Sekcija UTD:

Video tedna

Citat tedna

»Vrednote svobode, enakosti in varnosti niso enoznačne. Na vrednotni oziroma moralni osi je svoboda najvišja vrednota na levem polu, enakost in (nacionalna) varnost pa na desnem. Na levi strani verjamemo v temeljne svoboščine, da vsak izbere svoj način življenja, na desni pa verjamejo v pravilnost enakega načina življenja za vse. Na ekonomski oziroma materialni osi pa je obratno; enakost in (socialna) varnost sta levi vrednoti, svoboda pa desna. Na levi verjamemo v socialno enakost, na desni pa verjamejo v ekonomsko svobodo in individualno zaslužnost ali krivdo za ekonomski položaj. Desne stranke so večinoma hkrati moralno in ekonomsko desne, zato je desnim volilcem lažje. Le redke leve stranke pa so še vedno tudi ekonomsko leve, zato izgubljajo glasove. Prav tako je veliko levih volilcev levih vrednotno, ne pa tudi ekonomsko, zato iščejo nemogoč kompromis med temeljnimi svoboščinami in denarjem. Podjetničin kompromis med pravico do splava in manjšo obdavčitvijo dobička. Kompromis premožnega ‘alternativca’ ali akademika med nedotakljivostjo načina življenja in obdavčitvijo njegovega premoženja ipd. Desni volilni pol je stabilen, o izidu zato odločajo tisti levi volilci, ki mešetarijo med levimi vrednotami in lastnim blagostanjem. In zato bomo dobili vlado, ki bo mešetarila med temeljnimi svoboščinami in kapitalom, to pa upravičevala z varnostjo. Če bodo uspeli sestaviti levosredinsko vlado, bo ta pro-kapitalistična, globalne geopolitične razmere pa jo bodo zlahka potegnile na desni militantni pol.«

Med svobodo in kapitalom
Avtor:
Več citatov >>


Video tedna

Citat tedna

»Problem danes je, da javnost ne spodbuja refleksije, ampak odziv. Spletne platforme so ustvarjene tako, da privilegirajo ogorčenje. Emocionalno nabita sporočila se s pomočjo algoritmov širijo hitreje kot umirjena argumentacija. V tem okolju tisti, ki se požvižgajo na norme vljudnih izmenjav mnenj, dosežejo večjo vidnost. Necivilizirano obnašanje je optimizirano in privilegirano. Boj za pozornost prevlada nad bojem za razumevanje.«

»Ko algoritmi nagrajujejo jezo: kako nas družbena omrežja učijo grobosti«
Avtor:
Več citatov >>
cc 1997-2026 Društvo za razvoj humanistike. Prijava za urednike
Izdelava spletne strani: Arhit