Društvo za razvoj humanistike

Zofijini ljubimci

16. 6. 2020 Zofija v medijih

To ni država, to ni civilna družba

Avtor:

Na spletni strani MMC RTV-SLO smo v nedeljo, 31. 5., lahko prebrali tole: »Policija v Los Angelesu je na protestnike streljala z gumijastimi naboji, protestniki pa so zažigali policijska vozila in v policijo metali steklenice.« In tole: »Po družbenih omrežjih se širijo posnetki policijskega nasilja na protestih. Ponekod se je policija z vozili zaletela v…

več

Aktualno branje

11. 9. 2020 Obvestila

Okrožnica, letnik 2020, številka 4

»Povedano poenostavljeno lahko rečemo, da nam izobrazba nudi cepivo za viruse različnih zarot, od Google chemtrails in ravne zemlje do zanikanja podnebnih sprememb in SARS-CoV-2. Protitelesa za te viruse, ki nam jih ponudi izobrazba, so višji epistemski standardi verjetja določenim prepričanjem, torej zahteve po dokazih, objektivnosti, nepristranskosti, sklepanja po...
več
7. 9. 2020 Obvestila

Zaključek projekta BEAGLE

S pomočjo sofinanciranja Evropske unije (ERASMUS+) je bil v mednarodnem sodelovanju (Teološka fakulteta v Ljubljani, Slovenija; Petit Philosophy, Hrvaška; Center za integrativno bioetiko, Univerza v Splitu, Hrvaška; STePS, Italija; Internet Now!, Grčija) v zadnjih letih izveden in nedavno zaključen projekt BEAGLE (Bioethical Education and Attitude Guidance for Living Enviroment)....
več
4. 9. 2020 Okrogla miza

O literaturi za kritične

Filmski večer z diskusijo, posvečen literaturi v sklopu ciklusa filmskih projekcij z diskusijami Dokudoc Dokumentarna obzorja AGD Gustaf, Mitra, društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga, Društvo za razvoj humanistike Zofijini ljubimci in MKC Maribor smo deseti, zaključni večer v sklopu cikla filmskih projekcij z diskusijami »Dokudoc Dokumentarna obzorja«,...
več
4. 9. 2020 Obvestila

6. kolokvij filozofije športa

Avtor:
Slovensko društvo za filozofijo športa in Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani Vas vabita k sodelovanju na letnem kolokviju filozofije športa, ki bo potekal v zadnjem tednu meseca novembra 2020 (o natančnem terminu boste obveščeni v začetku meseca oktobra). Takratni zdravstveni situaciji se bo prilagodila tudi izvedba kolokvija, ki bo predvidoma...
več
25. 8. 2020 Okrogla miza

O dejstvih za resnicoljubne

Filmski večer z diskusijo, posvečen dejstvom v sklopu ciklusa filmskih projekcij z diskusijami Dokudoc Dokumentarna obzorja AGD Gustaf, Mitra, društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga in Društvo za razvoj humanistike Zofijini ljubimci smo deveti večer v sklopu cikla filmskih projekcij z diskusijami »Dokudoc Dokumentarna obzorja«, posvetili dejstvom in...
več
18. 8. 2020 Okrogla miza

O glasbi za razmišljujoče

Okrogla miza in filmski večer posvečen glasbi v sklopu ciklusa filmskih projekcij z diskusijami Dokudoc Dokumentarna obzorja AGD Gustaf, Mitra, društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga ter Društvo za razvoj humanistike, smo osmi večer v sklopu novega cikla filmskih projekcij z diskusijami »Dokudoc Dokumentarna obzorja«, posvetili razmisleku...
več

Doma in po svetu

    Karantenodukacija: pandemične lekcije o vzgoji in izobraževanju

    Pandemija, povezana s koronavirusom SARS-CoV-2, je »kriza« oziroma »apokalipsa« v izvornem pomenu teh samostalnikov. V stari grščini, od koder izvirata, besedi pomenita »ločevanje« in »od-kritje«. »Krizni« čas je za grško antiko tisti čas, v katerem se stvari odločijo v smislu odbiranja in presojanja. Isti koren kot v besedi »kriza«...
    več

    Titov vzpon po Stalinovi čistki: Med vsemogočnim dobrodelnežem in demonom

    Komunizem se je rodil iz razočaranja nad ustrojem sveta meščanskega liberalizma in kapitalističnega imperializma, ki je zakuhal 1. sv. vojno, pahnil Evropo v vojno in povzročil neznansko trpljenje. Kot reakcija pa sta se pojavila tudi fašizem in nacizem.
    več

    Pustite šale v slogu Radia Erevan!

    Tako kot imamo vsi denimo pravico do učinkovitih cestnih povezav, imamo tudi vsi pravico do zdravja in zdravega življenjskega okolja. In samo za to gre okoljevarstvenikom. Ali drži, da je Ivan Ivanovič Ivanov iz Moskve na tomboli zadel avtomobil?” “Načelno da. Vendar to ni bil Ivan Ivanovič Ivanov, temveč...
    več

    Njegovo izmenično branje: kako hkrati brati Pirjevca in Možino

    Avtor:
    Predsednik je s svojim konceptom ideološke sprave, ki mu služi zgolj kot politični paravan za svoj širše zastavljeni populizem onstran delitve levo-desno, očitno pripravljen oditi zelo daleč: tudi knjige različnih provenienc bere izmenjaje, da mu ne bi kdo očital enostranosti. Na svojem Instagramu je objavil, da prebira Pirjevčeve Partizane...
    več

    Možina odkrival hudiča v RTV hiši, Jančič dodatke k plači za udrihanje po Janši

    Avtor:
    Intervju za Radio Ognjišče z dvema novinarjema, dr. Jožetom Možino z RTV Slovenija in Petrom Jančičem, odgovornim urednikom Siola, kjer pa so, zelo presenetljivo, v sliki in naslovu dali prednost le enemu od obeh. Oddajo o medijski situaciji pri nas je vodila Mateja Subotičanec, oba gosta pa nista skoparila...
    več

Doma in po svetu

    Višegrad, slovenska realnost

    Avtor:
    Nova24TV je pod naslovom »Madžarski zunanji minister Peter Szijjártó ekskluzivno za Nova24TV: Ob politični korektnosti in ilegalnih migracijah je ključno zaščititi naše zgodovinsko izročilo in krščanske vrednote!« objavila informativno sočen pogovor, v katerem madžarski zunanji minister Peter Szijjártó zelo naravnost definira bistvo recipročne »solidarnosti« med dvema več kot naklonjenima...
    več

    Premisleki o prihodnosti javnih medijev

    S prispevki v zborniku, ki je nastal na pobudo Katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, avtorice in avtorji izražajo zaskrbljenost zaradi poskusov političnega podrejanja medijev, podpirajo prizadevanja za razvoj javnih medijev v Sloveniji in spodbujajo javno razpravo, ki naj prispeva k reševanju njihovih ključnih...
    več

    Toksičnost jezika, ki želi biti komična: posmeh, žalitve in Spinoza

    Avtor:
    Politika žalitev je vedno bolj navzoče področje politične retorike in slovenski avtorji bi lahko napisali debele knjige, če bi se z njo poglobljeno ukvarjali. Na globalni svetovni ravni najbrž v akademskih analizah vodi tista, ki jo v kontekstu tradicije desničarskega populizma piše Donald Trump in čeprav se ekspertni mainstream...
    več

    Prlečka, ki ne želi odstopiti: za njo potop, ampak takoj zatem že sredinska stranka

    Avtor:
    Več kot očitno kmetijska ministrica ne želi oditi, nič ji ne pride do živega. Njen primer je dejansko na glavo obrnjeni Hojs: če notranjemu ministru premier ponižujoče odreka avtonomno voljo, da bi smel nepreklicno odstopiti in tega dejanja ne želi sprejeti, Pivčeva nasprotno nikoli ne bi nepreklicno odstopila.
    več

    Krogi pekla od Srebrenice do Slovenije

    Janševa izjava, da so za genocid v Srebrenici krivi komunisti, je neodgovorna simplifikacija, cinična manipulacija s politikantskimi nameni. Da je tako nečloveško sporočilo poslal v svet prav na dan petindvajsetletnice tragedije v Srebrenici, 11. julija 2020, priča o popolni odsotnosti etičnega kompasa. To me je prizadelo kot človeka, med...
    več

Sekcija UTD:

Video tedna

Citat tedna

»Povedano poenostavljeno lahko rečemo, da nam izobrazba nudi cepivo za viruse različnih zarot, od Google chemtrails in ravne zemlje do zanikanja podnebnih sprememb in SARS-CoV-2. Protitelesa za te viruse, ki nam jih ponudi izobrazba, so višji epistemski standardi verjetja določenim prepričanjem, torej zahteve po dokazih, objektivnosti, nepristranskosti, sklepanja po analogijah, razumevanje predpostavk trditev in kontekstov njihovih ozadij. To so pravzaprav tudi sestavni deli najboljših vakcin za bolezen postresnice, ki jih imamo.«

Karantenodukacija: pandemične lekcije o vzgoji in izobraževanju
Avtor:
Več citatov >>


Video tedna

Citat tedna

»Nikakršno naključje ni, da so ZDA postale obenem največja svetovna vojaška (varnostna) sila in promotor lažnih vrednostnih papirjev. Ta aparat obstaja z namenom, da razcefra in raztrešči človeško domišljijo, da uniči kakršnokoli možnost vizije alternativne prihodnosti. Posledično nam preostane, da si lahko zamislimo zgolj še več in več denarja, dolgovi pa naraščajo brez vsakršnega nadzora. Navsezadnje ni dolg nič drugega kot namišljen denar, katerega vrednost bo realizirana šele v prihodnosti: v prihodnjih dobičkih, se pravi izkupičkih eksploatacije še nerojenih delavcev. Finančni kapital pa je kupovanje in prodajanje teh namišljenih prihodnjih dobičkov; ko torej enkrat sprejmemo domnevo, da bo kapitalizem tu za vse večne čase, je edina vrsta ekonomske demokracije, ki nam preostane, tista, kjer so vsi enako svobodni, da vlagajo na trgu – da si prigrabijo svoj košček v igri kupovanja in prodaje namišljenih prihodnjih dobičkov, pa čeprav bodo ti dobički izčrpani iz njih samih. Svoboda je postala pravica do udeležbe pri izkupičku svojega lastnega nenehnega zasužnjevanja.«

Upanje v skupno
Avtor:
Več citatov >>
cc 1997-2020 Društvo za razvoj humanistike. Prijava za urednike
Izdelava spletne strani: Arhit