Društvo za razvoj humanistike

Zofijini ljubimci

17. 11. 2022 Okrogla miza, Poslušalnica

Kdo razmišlja kritično?

UNESCO svetovni dan filozofije 2022 Osrednji dogodek slovenske edicije svetovnega dneva filozofije 2022, je po dveh letih premora ponovno potekal v živo, v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru. Najprej so nas nagovorili slavnostni govorci Gašper Hrastelj (UNESCO Slovenija), Marjan Šimenc (Pedagoški inštitut) in Friderik Klampfer (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru). V debati,…

več

Aktualno branje

23. 9. 2023 Cenzurirano

Perfekcionizem najzadnejše

Avtor:
Perfekcionizem je patologija in samo vprašanje časa je, kdaj se bo kot »bolezen« znašel v DSM (Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj). V sodobnem času visokih zahtev in standardov nas veliko trpi za to »boleznijo«. Moj perfekcionizem na primer se z vso silo pokaže ravno pri pisanju takšnih prispevkov. Kompliciram...
več
8. 8. 2023 Zofija v medijih

Politična razsežnost dvoma

Učno uro o Descartesu sem začel kot običajno in študentke najprej povprašal, če so prebrale prvi dve meditaciji. Kot po navadi jih je nekaj pokimalo, nekaj strmelo predse in nekaj odkrito priznalo, da naloge niso uspele opraviti. Sledilo je vprašanje, kaj menijo o besedilu? Spet brez presenečenj: nekaj jih...
več
26. 7. 2023 Cenzurirano

Kako otroci preživljajo počitnice

Avtor:
Počitnice so čas, ki ga vsi otroci nestrpno pričakujejo. Konec šole, razposajenost, igra in druženje so najpomembnejši dogodki tega obdobja, ki ga moraj otroci čimbolj koristno izrabiti. Kako, s kom, kje? Tukaj pa se pogosto začnejo težave. Igra Za otroke izjemno pomembna, saj ima številne koristi za njihov celosten...
več
25. 7. 2023 Cenzurirano

Kako obvarovati starejše pred nasiljem

Avtor:
Pojem nasilje je vsakodnevno prisoten v družbi teoretično (pisanje o tem) in praktično (neposredno izvajanje le-tega nad vsakim posameznikom od otrok do najstarejših). Nanaša se na dejanja, ki povzročajo fizično, čustveno ali psihično škodo ljudem. Tj. uporaba moči ali agresije nad nekom proti njegovi volji. Običajno je namenjeno poškodovanju,...
več
2. 7. 2023 Zofija v medijih

Strpnost in nestrpnost danes: nove družbene dileme

Uvod v temo Nesporno se je strpnost danes razvila v eno najvitalnejših družbenih vrednot, brez katere si težko predstavljamo družbeno kohezijo in harmonično sobivanje med ljudmi. Z njo največkrat opisujemo pestro paleto naših ravnanj, predvsem pa spoštovanje in sprejemanje različnih mnenj, stališč in prepričanj ter sočutno ravnanje do tako...
več
11. 6. 2023 Obvestila

Okrožnica, letnik 2023, številka 2

»Stanje v družbi ne pade z neba, ampak je rezultat prizadevanj skupin ljudi. Nekatere od teh skupin imajo veliko moč, ker imajo veliko de­narja; druge črpajo svojo moč iz kakšnih znanj, spet drugi pridobijo moč s šte­vilčnostjo. Razmerje moči, ki se vzposta­vi med temi skupinami, ustvari stanje, ki ga...
več

Doma in po svetu

    Bližnjica v hlapčevstvo

    Karikirani, a nič smešni neoliberalizem je povzročil ljudski bes, ta pa skrajno desni populizem, ki te vrednote naklepno in učinkovito spodkopava in uničuje. Velika Britanija ni v dobri koži, v ZDA so stvari se slabše. Ko je marca 1944 pri britanski založbi Routledge izšla knjiga Pot v hlapčevstvo avstrijsko-britanskega...
    več

    Esej dijakinje: Ekološka enigma

    Filozofski premisleki podnebnih sprememb: kakšna bo naša prihodnost? Hitro rastoča in vsekakor nespregledljiva ekološka problematika, ki naš žene k humanistični refleksiji človekovega odnosa do narave, je kljub svoji popularnosti izredno kompleksna tema. Za “enostavnim” odgovorom se namreč skriva nešteto logičnih vozlov, ki niso vedno jasno vidni, zato nam je...
    več

    Storiti vse za ljudi prihodnjih generacij

    Če se naša generacija razbohoti in izčrpa okolje, ni nikogar iz prihodnosti, ki bi nas držal nazaj. Generacijski egoizem torej ni nadzorovan in se ga ne da kaznovati, zaradi česar lahko preseže vse meje.
    več

    Slovenija, moja dežela plakatov

    Avtor:
    Se spomnite zadnjih kadrov v promocijskem spotu »Slovenija, moja dežela«? Stric v modrem kombinezonu ureja še zadnje detajle pri napisu »Slovenija«, nato pospravi lestev, kamera se odmakne, Oto Pestner in Nada Žgur odpojeta »njeni ljudje smo njeno ime, ponosno ime«, in nato zagledamo neokrnjeno naravo, zeleno deželo, Logarsko dolino,...
    več

    Anthropos 54 (1–2): 5–6

    Uvodnik Z novim letnikom so za revijo Anthropos nastopile številne spremembe, ki se dotikajo organizacijske strukture revije ter njene podobe. Gotovo je med najočitnejšimi dejstvo, da je revija s štiriinpetdesetim letnikom prešla pod založništvo Založbe Univerze na Primorskem, s čimer je bil storjen pomemben korak na poti dodatne profesionalizacije...
    več

Doma in po svetu

    Še premalo smo prebujeni

    Nedavno je slovenska javnost zgroženo ugotovila, da eden od nekdaj najvplivnejših in najvišje pozicioniranih sodnikov v državi na družbenih omrežjih redno objavlja antisemitska sporočila. Do tega spoznanja je slovenska javnost prišla po tem, ko je članek o tem objavil najstarejši judovski časnik The Jewish Chronicle. Zgodbe ne pogrevam zato,...
    več

    Komuniciranje z dvomljivci v znanost

    Avtor:
    Argumenti so relevantni šele, ko jih ciljna publika dojame kot nekaj zanje pomembnega.  Pred kratkim sem se pri nekem omizju zapletel v pogovor o ekstremnem vremenu, ki ga doživljamo to poletje. Poleg običajnih mnenj, da se sedaj res že očitno pozna vpliv podnebnih sprememb, me je presenetilo stališče sicer...
    več

    Pohod proti ničli. Ali zakaj se imata neoliberalizem in kulturni boj tako rada

    Pred leti je zobozdravnik v manjšem kansaškem mestu Iola sprejel starše, ki so na pregled pripeljali hčerko s hudim zobobolom. Po krajšem preverjanju zdravstvenega zavarovanja dekličinih staršev je zobozdravnik deklici malo povrtal po bolečem zobu, potem pa ji je vstavil plombo iz stiropora. Kreativni pristop kansaškega zobozdravnika se ni...
    več

    Evropa post-rasti ključnega pomena za preživetje in razcvet

    Medtem ko se politični voditelji zbirajo na drugi konferenci v Evropskem parlamentu, da bi razpravljali o tem, kako se premakniti »onkraj rasti«, mi, spodaj podpisani akademiki in organizacije civilne družbe, vidimo geopolitično krizo kot priložnost za prenehanje družbeno in okoljsko škodljive tekme za rast in se namesto tega odločimo za...
    več

    Esej dijakinje: Kakšna bo naša prihodnost?

    Avtor:
    Danes se naš svet sooča z različnimi okoljskimi problemi, kot so onesnaževanje zraka, vode, globalno segrevanje, zmanjšanje ozona …, ki povzročajo velike težave za okolje. Do onesnaženja pa prihaja predvsem zaradi uničujoče narave ljudi. Učinki podnebnih sprememb, ki se zaradi nenehnega pridobivanja in izgorevanja fosilnih goriv iz leta v leto...
    več

Sekcija UTD:

Video tedna

Citat tedna

»Zaradi prevladujočega diskurzivnega režima lažnih novic, kontinuirane produkci­je dvomljivih informacij, odmevnih komor, erozije zaupanja v javne insti­tucije in oblasti se vzpostavlja del občinstva, ki ga znotraj te fragmentacije ni možno več argumentirano nagovo­riti. Kot je v knjigi Resnica in laž v politiki zapisala Hannah Arendt, rezultat doslednega nadomeščanja dejstev z lažmi in totalnimi fikcijami ni spreje­tje laži kot resnične, ampak gre za uni­čenje človekovega čuta za orientacijo v območju stvarnega.«

Politiki z lažmi atomizirajo družbo
Avtor:
Več citatov >>


Video tedna

Citat tedna

»Stanje v družbi ne pade z neba, ampak je rezultat prizadevanj skupin ljudi. Nekatere od teh skupin imajo veliko moč, ker imajo veliko de­narja; druge črpajo svojo moč iz kakšnih znanj, spet drugi pridobijo moč s šte­vilčnostjo. Razmerje moči, ki se vzposta­vi med temi skupinami, ustvari stanje, ki ga potem imamo v družbi. Vse te sku­pine zasledujejo neke cilje in po navadi ti cilji niso zasledovanje skupnega dob­rega, ampak zasledovanje lastnega dobrega. Ljudje se ne zavedajo, da se de­mokracija ne dogaja samo na volitvah. In če se angažiraš samo na volitvah in se ne angažiraš tudi sicer, v javnem živ­ljenju in poskušaš vplivati na stvari v skupnosti, pač izvisiš in drugi prevla­dajo.«

Demokracija se ne dogaja samo na volitvah
Avtor:
Več citatov >>
cc 1997-2023 Društvo za razvoj humanistike. Prijava za urednike
Izdelava spletne strani: Arhit