Online časopis
22. 4. 2020 Obvestila
Disenz
Avtor: Disenz
Nov spletni časopis Disenz; nestrinjanje s prevladujočim – konsenzom, splošnim mnenjem, množico, diktatom, avtoritarnim delovanjem oblasti, političnim režimom, hegemonsko ideologijo. V nedemokratičnih in avtoritarnih družbah velja disenz za nekaj prevratnega, škodljivega, blasfemičnega, zato je praviloma prepovedan ter preganjan. Najdete ga na povezavi: www.disenz.net
več6. 3. 2020 Obvestila
Alternator
Avtor: Alternator
Alternator je spletni časopis, ki ga pišejo raziskovalci* za raziskovalce ter za vse, ki jih znanost in z njo povezani razmisleki zanimajo. Objavljamo daljše in krajše prispevke o odkritjih in dogajanjih v naravi, družbi in tehniki. Prizadevamo si, da so besedila spisana v zanimivem, a ne pretirano popreproščenem slogu, obenem...
več30. 8. 2007 Filmsko, Kotiček
Platonova teorija filma
Avtor: Jack Purcell
Jack Purcell je filozofijo doštudiral na Univerzi v Južni Karolini. Doktorat pa je pridobil na Univerzi Purdue. Njegov interes je trenutno namenjen antični Indijski, Kitajski in Grški misli, kontinentalni filozofiji dvajsetega stoletja in filozofskim aspektom filma. Piše je o filmu, antični grški misli, Karlu Jaspersu, Jean Francoisu Lyotardu in...
več30. 8. 2007 Zofijina modrost
Sokratov daimonios
Avtor: Jure Bukovnik
Jure Bukovnik je študent filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Jure Bukovnik Sokratov δαιμόνιον 1. Uvod Kot je znano, Sokrat ni zapustil (ali pa ni ohranjenega) enega samega napisanega fragmenta svojega filozofskega nauka. Vse kar lahko izvemo o njem so zapisali drugi. To pomeni, da se lahko zanesemo le...
več30. 8. 2007 Zofijina modrost
Pojem resnice pri Platonu
Avtor: Sabina Žulič
Sabina Žulič je študentka filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Sabina Žulič Pojem resnice pri Platonu Uvod V tej nalogi bom zasledovala pojem resnice pri Platonu, predvsem v njegovi prispodobi o votlini, ki jo najdemo v Državi. Ta prispodoba naj bi razlagala bistvo resnice. Zanimivo pa je, da se...
več30. 8. 2007 Zofijina modrost
Teorija oblik
Avtor: Sabina Žulič
Sabina Žulič je študentka filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Sabina Žulič TEORIJA OBLIK V tej nalogi bom poskušala povedati nekaj o razliki med Sokratovimi oblikami in Platonovimi Oblikami. Nanašala se bom predvsem na članek Terenca H. Irwina Teorija oblik. Avtor, tako kot večina strokovnjakov in raziskovalcev Platona trdi,...
več30. 8. 2007 Zofijina modrost
Platonov Sofist in nebivajoče
Avtor: Anja Benko
Anja Benko je absolventka študija filozofije in slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Mariboru. Anja Benko PLATONOV SOFIST IN NEBIVAJOČE UVOD V nalogi bom obravnavala problem nebivajočega v Platonovem Sofistu, ki je eden od njegovih poznih dialogov (napisan okoli leta 360 pred našim štetjem). Poskušala bom pokazati...
več30. 8. 2007 Kotiček
Platonova metoda sreča kognitivno znanost
Avtor: Stephen Stich
Stephen Stich je profesor filozofije in kognitivnih znanosti na Univerzi Rutgers. Prav tako je častni profesor na oddelku za filozofijo Univerze v Sheffieldu. Stichovi glavni filozofski interesi so filozofija duha, kognitivna znanost, epistemologija in moralna psihologija. Njegova leta 1983 napisana knjiga »From Folk Psychology to Cognitive Science: The Case...
več30. 8. 2007 Kotiček
Teorija in praksa: demokracija in filozofi
Avtor: Benjamin R. Barber
Benjamin R. Barber je ameriški politični teoretik, najbolj znan po knjižni uspešnici iz leta 1996, »Jihad vs. McWorld«. Trenutno drži pozicijo rednega profesorja na Univerzi v Marylandu. Kot politični teoretik, Barber zagovarja stališče, da je civilna družba in državljanska participacija v svetu po hladni vojni, nujna kot orodje za...
več30. 8. 2007 Kotiček
Zakaj Platon ne more voditi države?
Avtor: Robin Shepherd
Robin H. E. Shepherd je v določenem kritičnem trenutku zgodovine živel, delal in študiral v Vzhodni Evropi. Iz izkušnje je nastala knjiga »Czechoslovakia: The Velvet Revolution and Beyond« (Češkoslovaška: »Žametna revolucija in čas po njej«), ki jo je objavil leta 2000. Robin Shepherd Zakaj Platon ne more voditi države?...
več30. 8. 2007 Kotiček
Zakaj se študentje raje odločajo za Platona
Avtor: Alain de Botton
Alain de Botton je priznani pisatelj in televizijski producent. Znan je po samosvojem pisateljskem slogu, v katerem pogosto v filozofski maniri proučuje nekatera vsakodnevna vprašanja. Iz filozofije je diplomiral na King’s College v Londonu. Začel je tudi z doktorskim študijem iz francoske filozofije, vendar je pred nadaljevanjem študija dal...
več30. 8. 2007 Publikacije
Online časopis, številka 9
Avtor: Zofijini ljubimci
Vsebina: (Alain de Botton) Zakaj se študentje raje odločajo za Platona (Robin Shepherd) Zakaj Platon ne more voditi države? (Benjamin Barber) Teorija in praksa: demokracija in filozofi (Stephen Stich) Platonova metoda sreča kognitivno znanost (Anja Benko) Platonov Sofist in nebivajoče (Sabina Žulič) Teorija oblik (Sabina Žulič) Pojem resnice pri...
več30. 7. 2007 Publikacije
Otroci brez spremstva in šola
Avtor: Alma Maruška Sedlar
KLIKNI NA SLIKO (PDF) Iz vsebine: Slovenija se, podobno kot vse druge evropske države, v vedno večji meri srečuje s problemom beguncev oziroma ilegalnih prebežnikov. Za večino slednjih je Slovenija sicer le tranzitna in ne ciljna država. A ker naša država predstavlja zunanjo mejo med »vzhodom« in državami EU,...
več30. 12. 2005 Kotiček
Imeti ali biti?
Avtor: Erich Fromm
Erich Fromm (23 marec 1900 – 18 marec 1980) je mednarodno priznani nemško-ameriški psiholog in humanistični filozof. Erich Fromm je začel študij leta 1918 na univerzi Frankfurt am Main in sicer je končal dva semestra iz pravnih ved. Med poletnim semestrom leta 1919 je Fromm študiral na univerzi Heidelberg,...
več30. 12. 2005 Kotiček
Množica in moč
Avtor: Elias Canetti
Elias Canetti (25 julij 1905 – 13 avgust 1994) je v Bolgariji rojeni britansko-avstrijski novelist in pisatelj, ter Nobelov nagrajenec za literaturo, ki je pretežno pisal v nemščini. Rodil se je v kraju Ruse (Bolgarija) v židovski družini, ki se je ukvarjala z trgovino, tam je preživel tudi svoje...
več30. 12. 2005 Zofijina modrost
Pojem substance v Aristotelovi Metafiziki
Avtor: Mojca Küplen
Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17 stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...
več30. 12. 2005 Zofijina modrost
Razlike v pripisovanju rodu in vrste v Porfirjevi razlagi Aristotelove klasifikacije stvari
Avtor: Marko Knežar
Porfirij (c. 232 n.št – c. 305 n.št.) se je rodil v Tiru (Fenicija, del Sirije). Razvil se je v enega najbolj znanih neoplatonističnih filozof. Vzdevek Porfirij je dobil kasneje, tako da se je dolgo časa po očetu imenoval Malchus. Odšel je na študij v Atene, kjer je postal...
več30. 12. 2005 Zofijina modrost
Bivajoče pri Platonu in Aristotelu
Avtor: Mojca Küplen
Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...
več30. 12. 2005 Zofijina modrost
O vrstah pomenov, posredovanih v komunikaciji
Avtor: Darinka Verdonik
Predstavitev različnih vrst pomenov, posredovanih v komunikaciji Moje osrednje vprašanje je: koliko vrst pomenov lahko posredujemo pri komunikaciji? Pri tem izhajam iz predpostavke, da v komunikaciji posredujemo, povemo, izrazimo več kot samo to, kar pomenijo besede same po sebi v aktiviranem kontekstu (v kontekst, na kratko povedano, štejem vse,...
več30. 12. 2005 Zofijina modrost
Zakaj je logika pomembna za filozofijo
Avtor: Marko Knežar
Položaj in pomen logike se je skozi zgodovino spreminjal. Tako je Aristotelu logika pomenila metodologijo za znanost in tudi za filozofsko raziskovanje. Drugačen pogled so imeli na logiko stoiki, kjer je filozofija veljala za samostojno filozofsko disciplino, poleg etike. Danes je logika samostojna znanost, ločena, vendar zelo pomembna za...
več30. 12. 2005 Cenzurirano, Kotiček
Kaj pa slovenski študent?
Avtor: Ivo Kerže
Pred nedavnim je izšel v zbirki Krt zbornik, ki prinaša, ob izboru kvalitetnih spremnih esejev (Ott, Poeggeler, Derrida, Caputo, Žižek), izbor političnih tekstov Martina Heideggra, ki se tako ali drugače navezujejo na njegov nacionalsocialistični angažma v obdobju 1933 – 1934. V tem izboru zgoraj prevedenega “Nemškega študenta kot delavca”...
več30. 12. 2005 Kotiček
Nemški študent kot delavec
Avtor: Martin Heidegger
Martin Heidegger (26 september 1889 – 26 maj 1976) je eden najpomembnejših sodobnih nemški in evropskih filozofov. Študiral je na univerzi v Freiburgu pod mentorstvom Edmunda Husserla, izumitelja filozofske smeri fenomenologije. Profesor je tam postal leta 1928. Bil je neizmeren vpliv za številne filozofe in filozofske usmeritve, ki so...
več30. 12. 2005 Zofijina modrost
Kdo se boji filozofije?
Avtor: Tomaž Herga
PRISPEVEK NA TEMO FILOZOFIJA KOT COKLA ZNANOSTI NAMESTO UVODA: COKLA cokla -e ž (o) 1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo: podložiti coklo; pren., ekspr. ti si mu za coklo; cokla napredka 2. nav. mn. obuvalo z lesenim podplatom: obuti cokle; klopotati s coklami;...
več30. 12. 2005 Zofijina modrost
Filozofija in oblast: o sproščenosti kot političnem programu prihodnje Slovenije
Avtor: Boris Vezjak
»To človek občuti. Veter sprememb je nekaj, kar se te dotakne, te polni in vodi.« Janez Janša 1. Uvod Bilo bi prvovrstno presenečenje, če pohod nove slovenske oblasti ne bi spremljal obvezen alternativni ideološki okvir. Ne le širša javnost in civilna družba, tudi politična levica je že v času...
več30. 12. 2005 Publikacije
Online časopis, številka 7
Avtor: Zofijini ljubimci
Vsebina: Filozofija in oblast (Boris Vezjak) Filozofija in oblast (Tomaž Herga) Kdo se boji filozofije? (Martin Heidegger) Nemški študent kot delavec (Ivo Kerže) Kaj pa slovenski študent? Logika in lingvistika (Marko Knežar) Zakaj je logika pomembna za filozofijo (Darinka Verdonik) O vrstah pomenov, posredovanih v komunikaciji Antika (Mojca Küplen)...
več31. 12. 2004 Kotiček
Množica
Avtor: Robert Petrovič
OSNOVNO O MNOŽICI Najprej smo posamezniki, individumi, ki pa skupaj formiramo skupino, ki jo kaj hitro lahko okličemo za množico. Preprosto dejstvo je, da psihologije teh na videz podobnih formacij ne gre vrednotiti vsako zase, ker v množici zadobi posameznik novo vrednost, položaj in praktično novo življenje. Množična psihologija...
več31. 12. 2004 Filmsko, Kotiček
Estetika hongkonškega akcijskega filma
Avtor: Robert Petrovič
Za hongkonški film, verjetno bolj kot za katerokoli drugo kinematografijo velja, da proizvaja žanrske filme, kar pa še zdaleč ne pomeni, da tudi monotone, kot se kažejo zahodu, kjer ga v veliki večini predstavljajo kung fu filmi, večinoma sneti iz tekočega traku serijske produkcije, ki ne dosegajo standardov klasične...
več31. 12. 2004 Kotiček
Histereza tisočletja
Avtor: Jean Baudrillard
Jean Baudrillard (1929 – 2007) je bil rojen v Reimsu v Franciji. Študiral je nemščino na Sorboni v Parizu in med leti 1958-1966 postal profesor za nemščino. Med tem je delal kot prevajalec in kritik ter nadeljaval s študijem filozofije in sociologije. V letu 1966 je dokončal svojo doktorsko...
več31. 12. 2004 Zofijina modrost
Transcendentalni videz
Avtor: Robert Petrovič
Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več31. 12. 2004 Zofijina modrost
Kantova teorija uma
Avtor: Robert Petrovič
Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več31. 12. 2004 Zofijina modrost
Znanstveno znanje in prepričanje
Avtor: Robert Petrovič
Platon: Platonova definicija znanja je, da je znanje opravičeno in resnično prepričanje (verjetje). Ugovori zoper to definicijo bi se lahko glasil: znanje ni primerljivo s prepričanjem, tudi ni nobena posebna oblika prepričanja. Descartes: znanje je nekaj bistveno različnega od prepričanja, kajti je gotovo in nedvoumno, prepričanje pa je negotovo...
več31. 12. 2004 Kotiček
Dialogi in diskurzi
Avtor: Bernhard Waldenfels
Waldenfels Bernhard (1934 – ) se je rodil leta 1934 v Essnu. Na univerzah v Bonnu, Innsbrucku, Münchnu in Parizu je študiral filozofijo, psihologijo, klasično filologijo in zgodovino. Habilitacijo je opravil leta 1967 v Münchnu. Od leta 1976 je reden profesor za filozofijo na univerzi Ruhr v Bochumu. Je...
več31. 12. 2004 Zofijina modrost
Nesmrtnost duše v Fajdonu
Avtor: Robert Petrovič
Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...
več31. 12. 2004 Kotiček
Deklaracija o pravicah človeka in državljana
Slovito Deklaracijo o pravicah človeka in državljana (La declaration des droits de l’homme et du citoyen) je sprejela francoska narodna skupščina 26. avgusta 1789. Postala je sestavni del francoske ustave leta 1791, nanjo se sklicujejo vse kasnejše francoske ustave, tudi veljavna ustava iz leta 1958, ki v uvodu slovesno...
več31. 8. 2004 Zofijina modrost
Stara kitajska modrost
Avtor: Mencij, Robert Petrovič
Mencius (371-289 p.n.št.) (Mengzi, Mencij) je kitajski filozof 4. stoletja pred našim štetjem, katerega vpliv na filozofsko tradicijo njegovega kulturnega kroga je primerljiv z vplivom sv. Pavla in Aristotela v zahodni filozofiji. Mencius, kar je latinizirana oblika njegovega imena Meng-tzu (Mojster Meng), se je rodil v Tsou, majhnem mestu...
več31. 8. 2004 Kotiček
Sreča po 11. septembru
Avtor: Slavoj Žižek
Slavoj Žižek je profesor na inštitutu za sociologijo v Ljubljani in na EGSu – European Graduate School. Žižek v svojih zelo odmevnih teorijah uporablja popularno kulturo v navezi z zapletenimi teorijami francoskega filozofa in psihoanalitika Jacquesa Lacana, da bi na ta način pojasnil politično in popularno kulturo. Rojen je...
več31. 8. 2004 Kotiček
Eros in civilizacija
Avtor: Herbert Marcuse
Herbert Marcuse (1898 – 1979) se je rodil v Berlinu 19 julija 1898. Po končanem doktoratu na Univerzi v Freiburgu leta 1922, se je ponovno vrnil v Berlin, kjer je delal kot knjižničar. V Freiburg se je ponovno vrnil leta 1929, da bi skupaj z Martinom Heideggerjem napisal profesorsko...
več31. 8. 2004 Zofijina modrost
Virtualna resničnost
Avtor: Robert Petrovič
“Virtualna resničnost (VR), kot najaktualnejša možnost tehničnega preoblikovanja telesa, ki telo podvoji in delno imaginira, verjetno pomeni nek odvzem moči, toda tudi izpopolnitev telesa. Zdaj se brez nevarnosti lahko gibljem tudi v območjih, nevarnih za moje naravno telo. Ta Jaz, stanje zavesti, potrebuje manj telesa. VR osvobaja moj zavestni...
več31. 8. 2004 Zofijina modrost
H.A.L.
Avtor: Robert Petrovič
AI (Artificial Intelligence) (umetna inteligenca) je sposobnost stroja, da imitira inteligentno človekovo obnašanje, kar pomeni, da je stroj sposoben učenja, razumevanja, ter se je sposoben soočiti z problemi in jih primerno tudi razrešiti. Stroje, ki smo jih tako sebi v pomoč sproducirali, lahko označujemo za inteligentne na precej različne...
več31. 8. 2004 Kotiček
Fiktivno via realno
Avtor: Robert Petrovič
Poskušajmo si predstavljati stroj, ki je inteligenten po človeških standardih. Recimo, Clarkov HAL iz “Odiseje 2001”. HAL se v tej fiktivni, dandanes že kultni stvaritvi, vede podobno, kot se vede človek v fazi norosti. Tako bi si vsaj pojasnil njegovo obnašanje neodvisni opazovalec. So morda programerji vgradili kakšno kodo,...
več31. 8. 2004 Zofijina modrost
Turingov test – kavarniško kramljanje
Avtor: Robert Petrovič
Alan Mathison Turing (1912 – 1954) je bil britanski matematik, logik, filozof, biolog in tajnopisec, ki velja za pionirja na področjih računalniške znanosti, kognitivne znanosti, umetne inteligence in umetnega življenja. Je eden od očetov moderne računalniške znanosti. Po osnovnem izobraževanju na šoli v Dorsetu je Turing na King’s College...
več31. 8. 2004 Zofijina modrost
Računalniški um
Avtor: Robert Petrovič
Človekov um se pretežno ukvarja s samim seboj, tako, da poraja vedno ista vprašanja, v vedno novih oblikah. Vprašanja, ki konstruirajo njegova vedenja, se prej ali slej prepletejo v svet domišljije, v katerem pa spet zdrkne v solipsizem in briljantni naravni egoizem. Veriga človekovih izumov, ki mu skozi tisočletja...
več31. 8. 2004 Zofijina modrost
Modeli zavesti
Avtor: Robert Petrovič
Že od nekdaj je vprašanje človekove zavesti eden največjih misterijev človeštva. Vprašanje s pojavom novih, umetnih modelov, pridobiva na obsegu in globini. Ti modeli zavesti so predmet pričujočega teksta, ki predvsem poskuša pokazati razpon pojma zavesti. Nevronske mreže Del teorije o inteligentnih strojih leži znotraj območja čiste matematike. Študije...
več31. 8. 2004 Kotiček
Zora živih mrličev
Avtor: Robert Petrovič
Nedvomno nam problem zombijev, ki se je zadnja leta pojavil v kognitivni znanosti, sporoča kako problematična je pri človeku konstitucija zavesti, kako malo dejanske vednosti posedujemo o tem človeka konstruktirajočem fenomenu, hkrati pa nas opozarja, kako problematično je v družbi vprašanje drugega, to je tiste, v meni neprisotne zavesti...
več31. 8. 2004 Zofijina modrost
Supervenienca via redukcoinizem
Avtor: Robert Petrovič
Donald Davidson (1917- 2003) je ameriški filozof, ki je v študij človeške narave impiciral metode logične in lingvistične analize. Po Davidsonu bi morala interpretacija jezika vedno slediti principom, ki bi maksimalizirali resničnost izjave. Mnogi Davidsonovi eseji so bili zelo vplivni in so zbrani izšli v dveh delih: Essays on...
več31. 8. 2004 Zofijina modrost
P. F. Strawson – Resnica
Avtor: Robert Petrovič
Peter Frederick Strawson se je rodil leta 1919 v Londonu. Je professor metafizike na Univerzi v Oxfordu. Strawson je eden vodilnih akterjev filozofije običajnega jezika. Strawson je na oči javnosti prvič prišel z člankom “On Referring” (1950) (O naslavljanju). V njem je v ospredju kritika Russellove teorije o deskripciji....
več31. 8. 2004 Kotiček
Filozofske raziskave
Avtor: Ludwig Wittgenstein
Ludwig Wittgenstein (1889-1951) je gotovo eden najbolj vplivnih filozofov 20. stoletja, za mnoge pa celo najpomembnejši filozof po Immanuelu Kantu. Zrasel je v ugledni dunajski družini. Študiral je inženirstvo v Nemčiji in Angliji, a je tekom študija kazal več zanimanja za vprašanja matematike in filozofije. V prvi svetovni vojni...
več31. 8. 2004 Zofijina bodica
Vpeljava
Avtor: Robert Petrovič
Filozofu, raziskovalcu umetne inteligence, najprej pride na misel vprašanje: kaj sploh vse to pomeni? Skozi absorbiranje učnega načrta filozofskih struj skozi dolga stoletja, so nas naučili veliko o tem, čemur bi na tak ali drugačen način lahko rekli inteligenca, duh, um; in vendar so nam dejali, da je to...
več31. 8. 2004 Publikacije
Online časopis, številka 5
Avtor: Zofijini ljubimci
Vsebina: Uvodnik (Robert Petrovič) Vpeljava Kognitivna znanost (Ludwig Wittgenstein) Filozofske raziskave (Robert Petrovič) P.F. Strawson – Resnica (Robert Petrovič) Supervenienca via redukcionizem (Robert Petrovič) Zora živih mrličev (Robert Petrovič) Modeli zavesti Ali stroji mislijo? (Robert Petrovič) Računalniški um (Robert Petrovič) Turingov test (Robert Petrovič) Fiktivno via realno (Robert Petrovič) H.A.L....
več24. 4. 2004 Kotiček
Ulikses
Avtor: Igor Unuk
Joyce, James Augustine Aloysius (1882-1941), irski pisatelj, novelist in poet, čigar psihološka opažanja in inovativne literarne tehnike, kot jih je predstavil v svojem najbolj znanem delu Ulysses, so ga proslavila kot enega najbolj vplivnih pisateljev 20 stoletja. Rodil se je v Dublinu, izobraževal na jezuitski šoli in pozneje na...
več24. 4. 2004 Zofijina modrost
Platonova kozmologija
Avtor: Robert Petrovič
Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...
več24. 4. 2004 Zofijina modrost
Življenski svet in moderne znanosti
Avtor: Robert Petrovič
Svet vsakdanjega življenja, ali t.i. življenjski svet je historično predznanstveni svet in sistemsko zunaj znanstveni svet. Tako vsakdanja, navadna, kot znanstvena zavest ga jemljeta kot danega, od subjektov neodvisnega, torej objektivni svet. Naši vtisi in ocene o svetu so subjektivni in relativni, svet sam pa je absoluten in objektiven....
več24. 4. 2004 Kotiček
Klement Jug
Avtor: Klement Jug
Klement Jug (1898 – 1924) slovenski filozof, narodni buditelj, vrhunski alpinist in utemeljitelj slovenske alpinistike. Raziskoval je psihološka vprašanja, nagonska doživljanja in pa predvsem etiko. Leta 1923 je doktoriral in postal prvi asistent dr. F. Vebra na ravno v tem obdobju nastajajočem oddelku za filozofijo na ljubljanski filozofski fakulteti....
več24. 4. 2004 Zofijina modrost
Etika – O Bogu
Avtor: Robert Petrovič
Baruch (Benedict) Spinoza (1632-1677), nizozemski filozof racionalizma in religiozni mislec, ki se smatra za enega najpristnejših zagovornikov panteizma. Rojen v špansko portugalski družini v Amsterdamu je bil deležen klasične židovske izobrazbe. Kasneje se je pod vplivom učenja o znanosti in pisanja angleškega filozofa Thomasa Hobbesa in francoskega Renéa Descartesa...
več24. 4. 2004 Zofijina modrost
Vrline in sreča
Avtor: Aristotel, Robert Petrovič
Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17. stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...
več24. 4. 2004 Zofijina modrost
Uvod v Kantovo etiko
Avtor: Robert Petrovič
Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več24. 4. 2004 Kotiček
Monty Python’s Flying Circus
Avtor: Monty Python
Monty Python’s Flying Circus (1969 – 1974) je angleška humoristična skupina, ki je z svojim svojevrstnim humorjem popolnoma spremenila definicije vizualnega humorja. Sestavljali so jo člani John Cleese, Eric Idle, Michael Palin, Terry Jones, Terry Gilliam, in na žalost že leta 1989 umrli Graham Chapman. Šov je med leti...
več24. 4. 2004 Kotiček
»Komična razsežnost psihoanalitičnega izkustva«
Avtor: Alenka Zupančič
Alenka Zupančič v sestavku »Komična razsežnost psihoanalitičnega izkustva« ugotavlja, da je v psihoanalitičnem diskurzu nenehno govora o tragediji, bore malo ali le redkoma pa se govori o komediji. Nenavadno, kajti eden izmed viškov opusa Sigmunda Freuda predstavlja prav knjiga »Vic in njegovo razmerje do nezavednega«. Tudi pri Lacanu se...
več24. 4. 2004 Kotiček
Esej o smehu
Avtor: Henri Bergson
Henri Bergson (1859-1941) Francoski filozof in literat, ki je bil leta 1927 nagrajen z Nobelovo nagrado za literaturo. Preferiral je teorijo evolucije, ki temelji na duhovni dimenziji človeškega življenja in je imela velik vpliv na različne znanstvene discipline. Izobraževal se je na École Normale Supérieure in na pariški univerzi....
več24. 4. 2004 Zofijina bodica
Erotičen samomor filozofije
Avtor: Robert Petrovič
Ne vem zakaj, morda je to samo zakompleksanost moje narvi, a ne želim, da me kdo imenuje za filozofa. Možno je, da gre za negativne konotacije, ki jih to poimenovanje, v tem, nam tako dragem svetu, nosi s sabo. To je verjetno (priznam) del resnice, a ne tudi povsem...
več