Online časopis

30. 8. 2007 Filmsko, Kotiček

Platonova teorija filma

Avtor:
Jack Purcell je filozofijo doštudiral na Univerzi v Južni Karolini. Doktorat pa je pridobil na Univerzi Purdue. Njegov interes je trenutno namenjen antični Indijski, Kitajski in Grški misli, kontinentalni filozofiji dvajsetega stoletja in filozofskim aspektom filma. Piše je o filmu, antični grški misli, Karlu Jaspersu, Jean Francoisu Lyotardu in...
več
30. 8. 2007 Zofijina modrost

Sokratov daimonios

Jure Bukovnik je študent filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Jure Bukovnik Sokratov δαιμόνιον 1. Uvod Kot je znano, Sokrat ni zapustil (ali pa ni ohranjenega) enega samega napisanega fragmenta svojega filozofskega nauka. Vse kar lahko izvemo o njem so zapisali drugi. To pomeni, da se lahko zanesemo le...
več
30. 8. 2007 Zofijina modrost

Pojem resnice pri Platonu

Sabina Žulič je študentka filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Sabina Žulič Pojem resnice pri Platonu Uvod V tej nalogi bom zasledovala pojem resnice pri Platonu, predvsem v njegovi prispodobi o votlini, ki jo najdemo v Državi. Ta prispodoba naj bi razlagala bistvo resnice. Zanimivo pa je, da se...
več
30. 8. 2007 Zofijina modrost

Teorija oblik

Sabina Žulič je študentka filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Sabina Žulič TEORIJA OBLIK V tej nalogi bom poskušala povedati nekaj o razliki med Sokratovimi oblikami in Platonovimi Oblikami. Nanašala se bom predvsem na članek Terenca H. Irwina Teorija oblik. Avtor, tako kot večina strokovnjakov in raziskovalcev Platona trdi,...
več
30. 8. 2007 Zofijina modrost

Platonov Sofist in nebivajoče

Avtor:
Anja Benko je absolventka študija filozofije in slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Mariboru. Anja Benko PLATONOV SOFIST IN NEBIVAJOČE UVOD V nalogi bom obravnavala problem nebivajočega v Platonovem Sofistu, ki je eden od njegovih poznih dialogov (napisan okoli leta 360 pred našim štetjem). Poskušala bom pokazati...
več
30. 8. 2007 Kotiček

Platonova metoda sreča kognitivno znanost

Stephen Stich je profesor filozofije in kognitivnih znanosti na Univerzi Rutgers. Prav tako je častni profesor na oddelku za filozofijo Univerze v Sheffieldu. Stichovi glavni filozofski interesi so filozofija duha, kognitivna znanost, epistemologija in moralna psihologija. Njegova leta 1983 napisana knjiga »From Folk Psychology to Cognitive Science: The Case...
več
30. 8. 2007 Kotiček

Teorija in praksa: demokracija in filozofi

Benjamin R. Barber je ameriški politični teoretik, najbolj znan po knjižni uspešnici iz leta 1996, »Jihad vs. McWorld«. Trenutno drži pozicijo rednega profesorja na Univerzi v Marylandu. Kot politični teoretik, Barber zagovarja stališče, da je civilna družba in državljanska participacija v svetu po hladni vojni, nujna kot orodje za...
več
30. 8. 2007 Kotiček

Zakaj Platon ne more voditi države?

Robin H. E. Shepherd je v določenem kritičnem trenutku zgodovine živel, delal in študiral v Vzhodni Evropi. Iz izkušnje je nastala knjiga »Czechoslovakia: The Velvet Revolution and Beyond« (Češkoslovaška: »Žametna revolucija in čas po njej«), ki jo je objavil leta 2000. Robin Shepherd Zakaj Platon ne more voditi države?...
več
30. 8. 2007 Kotiček

Zakaj se študentje raje odločajo za Platona

Alain de Botton je priznani pisatelj in televizijski producent. Znan je po samosvojem pisateljskem slogu, v katerem pogosto v filozofski maniri proučuje nekatera vsakodnevna vprašanja. Iz filozofije je diplomiral na King’s College v Londonu. Začel je tudi z doktorskim študijem iz francoske filozofije, vendar je pred nadaljevanjem študija dal...
več
30. 8. 2007 Publikacije

Online časopis, številka 9

Vsebina: (Alain de Botton) Zakaj se študentje raje odločajo za Platona (Robin Shepherd) Zakaj Platon ne more voditi države? (Benjamin Barber) Teorija in praksa: demokracija in filozofi (Stephen Stich) Platonova metoda sreča kognitivno znanost (Anja Benko) Platonov Sofist in nebivajoče (Sabina Žulič) Teorija oblik (Sabina Žulič) Pojem resnice pri...
več
30. 7. 2007 Publikacije

Otroci brez spremstva in šola

KLIKNI NA SLIKO (PDF) Iz vsebine: Slovenija se, podobno kot vse druge evropske države, v vedno večji meri srečuje s problemom beguncev oziroma ilegalnih prebežnikov. Za večino slednjih je Slovenija sicer le tranzitna in ne ciljna država. A ker naša država predstavlja zunanjo mejo med »vzhodom« in državami EU,...
več
30. 12. 2005 Kotiček

Imeti ali biti?

Avtor:
Erich Fromm (23 marec 1900 – 18 marec 1980) je mednarodno priznani nemško-ameriški psiholog in humanistični filozof. Erich Fromm je začel študij leta 1918 na univerzi Frankfurt am Main in sicer je končal dva semestra iz pravnih ved. Med poletnim semestrom leta 1919 je Fromm študiral na univerzi Heidelberg,...
več
30. 12. 2005 Kotiček

Množica in moč

Elias Canetti (25 julij 1905 – 13 avgust 1994) je v Bolgariji rojeni britansko-avstrijski novelist in pisatelj, ter Nobelov nagrajenec za literaturo, ki je pretežno pisal v nemščini. Rodil se je v kraju Ruse (Bolgarija) v židovski družini, ki se je ukvarjala z trgovino, tam je preživel tudi svoje...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Pojem substance v Aristotelovi Metafiziki

Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17 stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Razlike v pripisovanju rodu in vrste v Porfirjevi razlagi Aristotelove klasifikacije stvari

Porfirij (c. 232 n.št – c. 305 n.št.) se je rodil v Tiru (Fenicija, del Sirije). Razvil se je v enega najbolj znanih neoplatonističnih filozof. Vzdevek Porfirij je dobil kasneje, tako da se je dolgo časa po očetu imenoval Malchus. Odšel je na študij v Atene, kjer je postal...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Bivajoče pri Platonu in Aristotelu

Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

O vrstah pomenov, posredovanih v komunikaciji

Predstavitev različnih vrst pomenov, posredovanih v komunikaciji Moje osrednje vprašanje je: koliko vrst pomenov lahko posredujemo pri komunikaciji? Pri tem izhajam iz predpostavke, da v komunikaciji posredujemo, povemo, izrazimo več kot samo to, kar pomenijo besede same po sebi v aktiviranem kontekstu (v kontekst, na kratko povedano, štejem vse,...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Zakaj je logika pomembna za filozofijo

Položaj in pomen logike se je skozi zgodovino spreminjal. Tako je Aristotelu logika pomenila metodologijo za znanost in tudi za filozofsko raziskovanje. Drugačen pogled so imeli na logiko stoiki, kjer je filozofija veljala za samostojno filozofsko disciplino, poleg etike. Danes je logika samostojna znanost, ločena, vendar zelo pomembna za...
več
30. 12. 2005 Cenzurirano, Kotiček

Kaj pa slovenski študent?

Avtor:
Pred nedavnim je izšel v zbirki Krt zbornik, ki prinaša, ob izboru kvalitetnih spremnih esejev (Ott, Poeggeler, Derrida, Caputo, Žižek), izbor političnih tekstov Martina Heideggra, ki se tako ali drugače navezujejo na njegov nacionalsocialistični angažma v obdobju 1933 – 1934. V tem izboru zgoraj prevedenega “Nemškega študenta kot delavca”...
več
30. 12. 2005 Kotiček

Nemški študent kot delavec

Martin Heidegger (26 september 1889 – 26 maj 1976) je eden najpomembnejših sodobnih nemški in evropskih filozofov. Študiral je na univerzi v Freiburgu pod mentorstvom Edmunda Husserla, izumitelja filozofske smeri fenomenologije. Profesor je tam postal leta 1928. Bil je neizmeren vpliv za številne filozofe in filozofske usmeritve, ki so...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Kdo se boji filozofije?

Avtor:
PRISPEVEK NA TEMO FILOZOFIJA KOT COKLA ZNANOSTI NAMESTO UVODA: COKLA cokla -e ž (o) 1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo: podložiti coklo; pren., ekspr. ti si mu za coklo; cokla napredka 2. nav. mn. obuvalo z lesenim podplatom: obuti cokle; klopotati s coklami;...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Filozofija in oblast: o sproščenosti kot političnem programu prihodnje Slovenije

Avtor:
»To človek občuti. Veter sprememb je nekaj, kar se te dotakne, te polni in vodi.« Janez Janša 1. Uvod Bilo bi prvovrstno presenečenje, če pohod nove slovenske oblasti ne bi spremljal obvezen alternativni ideološki okvir. Ne le širša javnost in civilna družba, tudi politična levica je že v času...
več
30. 12. 2005 Publikacije

Online časopis, številka 7

Vsebina: Filozofija in oblast (Boris Vezjak) Filozofija in oblast (Tomaž Herga) Kdo se boji filozofije? (Martin Heidegger) Nemški študent kot delavec (Ivo Kerže) Kaj pa slovenski študent? Logika in lingvistika (Marko Knežar) Zakaj je logika pomembna za filozofijo (Darinka Verdonik) O vrstah pomenov, posredovanih v komunikaciji Antika (Mojca Küplen)...
več
31. 12. 2004 Kotiček

Množica

OSNOVNO O MNOŽICI Najprej smo posamezniki, individumi, ki pa skupaj formiramo skupino, ki jo kaj hitro lahko okličemo za množico. Preprosto dejstvo je, da psihologije teh na videz podobnih formacij ne gre vrednotiti vsako zase, ker v množici zadobi posameznik novo vrednost, položaj in praktično novo življenje. Množična psihologija...
več
31. 12. 2004 Filmsko, Kotiček

Estetika hongkonškega akcijskega filma

Za hongkonški film, verjetno bolj kot za katerokoli drugo kinematografijo velja, da proizvaja žanrske filme, kar pa še zdaleč ne pomeni, da tudi monotone, kot se kažejo zahodu, kjer ga v veliki večini predstavljajo kung fu filmi, večinoma sneti iz tekočega traku serijske produkcije, ki ne dosegajo standardov klasične...
več
31. 12. 2004 Kotiček

Histereza tisočletja

Jean Baudrillard (1929 – 2007) je bil rojen v Reimsu v Franciji. Študiral je nemščino na Sorboni v Parizu in med leti 1958-1966 postal profesor za nemščino. Med tem je delal kot prevajalec in kritik ter nadeljaval s študijem filozofije in sociologije. V letu 1966 je dokončal svojo doktorsko...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Transcendentalni videz

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Kantova teorija uma

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Znanstveno znanje in prepričanje

Platon: Platonova definicija znanja je, da je znanje opravičeno in resnično prepričanje (verjetje). Ugovori zoper to definicijo bi se lahko glasil: znanje ni primerljivo s prepričanjem, tudi ni nobena posebna oblika prepričanja. Descartes: znanje je nekaj bistveno različnega od prepričanja, kajti je gotovo in nedvoumno, prepričanje pa je negotovo...
več
31. 12. 2004 Kotiček

Dialogi in diskurzi

Waldenfels Bernhard (1934 – ) se je rodil leta 1934 v Essnu. Na univerzah v Bonnu, Innsbrucku, Münchnu in Parizu je študiral filozofijo, psihologijo, klasično filologijo in zgodovino. Habilitacijo je opravil leta 1967 v Münchnu. Od leta 1976 je reden profesor za filozofijo na univerzi Ruhr v Bochumu. Je...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Nesmrtnost duše v Fajdonu

Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...
več
31. 12. 2004 Kotiček

Deklaracija o pravicah človeka in državljana

Slovito Deklaracijo o pravicah človeka in državljana (La declara­tion des droits de l’homme et du citoyen) je sprejela francoska narodna skupščina 26. avgusta 1789. Postala je sestavni del francoske ustave leta 1791, nanjo se sklicujejo vse kasnejše francoske ustave, tudi veljavna ustava iz leta 1958, ki v uvodu slovesno...
več
31. 8. 2004 Zofijina modrost

Stara kitajska modrost

Mencius (371-289 p.n.št.) (Mengzi, Mencij) je kitajski filozof 4. stoletja pred našim štetjem, katerega vpliv na filozofsko tradicijo njegovega kulturnega kroga je primerljiv z vplivom sv. Pavla in Aristotela v zahodni filozofiji. Mencius, kar je latinizirana oblika njegovega imena Meng-tzu (Mojster Meng), se je rodil v Tsou, majhnem mestu...
več
31. 8. 2004 Kotiček

Sreča po 11. septembru

Slavoj Žižek je profesor na inštitutu za sociologijo v Ljubljani in na EGSu – European Graduate School. Žižek v svojih zelo odmevnih teorijah uporablja popularno kulturo v navezi z zapletenimi teorijami francoskega filozofa in psihoanalitika Jacquesa Lacana, da bi na ta način pojasnil politično in popularno kulturo. Rojen je...
več
31. 8. 2004 Kotiček

Eros in civilizacija

Herbert Marcuse (1898 – 1979) se je rodil v Berlinu 19 julija 1898. Po končanem doktoratu na Univerzi v Freiburgu leta 1922, se je ponovno vrnil v Berlin, kjer je delal kot knjižničar. V Freiburg se je ponovno vrnil leta 1929, da bi skupaj z Martinom Heideggerjem napisal profesorsko...
več
31. 8. 2004 Zofijina modrost

Virtualna resničnost

“Virtualna resničnost (VR), kot najaktualnejša možnost tehničnega preoblikovanja telesa, ki telo podvoji in delno imaginira, verjetno pomeni nek odvzem moči, toda tudi izpopolnitev telesa. Zdaj se brez nevarnosti lahko gibljem tudi v območjih, nevarnih za moje naravno telo. Ta Jaz, stanje zavesti, potrebuje manj telesa. VR osvobaja moj zavestni...
več
31. 8. 2004 Zofijina modrost

H.A.L.

AI (Artificial Intelligence) (umetna inteligenca) je sposobnost stroja, da imitira inteligentno človekovo obnašanje, kar pomeni, da je stroj sposoben učenja, razumevanja, ter se je sposoben soočiti z problemi in jih primerno tudi razrešiti. Stroje, ki smo jih tako sebi v pomoč sproducirali, lahko označujemo za inteligentne na precej različne...
več
31. 8. 2004 Kotiček

Fiktivno via realno

Poskušajmo si predstavljati stroj, ki je inteligenten po človeških standardih. Recimo, Clarkov HAL iz “Odiseje 2001”. HAL se v tej fiktivni, dandanes že kultni stvaritvi, vede podobno, kot se vede človek v fazi norosti. Tako bi si vsaj pojasnil njegovo obnašanje neodvisni opazovalec. So morda programerji vgradili kakšno kodo,...
več
31. 8. 2004 Zofijina modrost

Turingov test – kavarniško kramljanje

Alan Mathison Turing (1912 – 1954) je bil britanski matematik, logik, filozof, biolog in tajnopisec, ki velja za pionirja na področjih računalniške znanosti, kognitivne znanosti, umetne inteligence in umetnega življenja. Je eden od očetov moderne računalniške znanosti. Po osnovnem izobraževanju na šoli v Dorsetu je Turing na King’s College...
več
31. 8. 2004 Zofijina modrost

Računalniški um

Človekov um se pretežno ukvarja s samim seboj, tako, da poraja vedno ista vprašanja, v vedno novih oblikah. Vprašanja, ki konstruirajo njegova vedenja, se prej ali slej prepletejo v svet domišljije, v katerem pa spet zdrkne v solipsizem in briljantni naravni egoizem. Veriga človekovih izumov, ki mu skozi tisočletja...
več
31. 8. 2004 Zofijina modrost

Modeli zavesti

Že od nekdaj je vprašanje človekove zavesti eden največjih misterijev človeštva. Vprašanje s pojavom novih, umetnih modelov, pridobiva na obsegu in globini. Ti modeli zavesti so predmet pričujočega teksta, ki predvsem poskuša pokazati razpon pojma zavesti. Nevronske mreže Del teorije o inteligentnih strojih leži znotraj območja čiste matematike. Študije...
več
31. 8. 2004 Kotiček

Zora živih mrličev

Nedvomno nam problem zombijev, ki se je zadnja leta pojavil v kognitivni znanosti, sporoča kako problematična je pri človeku konstitucija zavesti, kako malo dejanske vednosti posedujemo o tem človeka konstruktirajočem fenomenu, hkrati pa nas opozarja, kako problematično je v družbi vprašanje drugega, to je tiste, v meni neprisotne zavesti...
več
31. 8. 2004 Zofijina modrost

Supervenienca via redukcoinizem

Donald Davidson (1917- 2003) je ameriški filozof, ki je v študij človeške narave impiciral metode logične in lingvistične analize. Po Davidsonu bi morala interpretacija jezika vedno slediti principom, ki bi maksimalizirali resničnost izjave. Mnogi Davidsonovi eseji so bili zelo vplivni in so zbrani izšli v dveh delih: Essays on...
več
31. 8. 2004 Zofijina modrost

P. F. Strawson – Resnica

Peter Frederick Strawson se je rodil leta 1919 v Londonu. Je professor metafizike na Univerzi v Oxfordu. Strawson je eden vodilnih akterjev filozofije običajnega jezika. Strawson je na oči javnosti prvič prišel z člankom “On Referring” (1950) (O naslavljanju). V njem je v ospredju kritika Russellove teorije o deskripciji....
več
31. 8. 2004 Kotiček

Filozofske raziskave

Ludwig Wittgenstein (1889-1951) je gotovo eden najbolj vplivnih filozofov 20. stoletja, za mnoge pa celo najpomembnejši filozof po Immanuelu Kantu. Zrasel je v ugledni dunajski družini. Študiral je inženirstvo v Nemčiji in Angliji, a je tekom študija kazal več zanimanja za vprašanja matematike in filozofije. V prvi svetovni vojni...
več
31. 8. 2004 Zofijina bodica

Vpeljava

Filozofu, raziskovalcu umetne inteligence, najprej pride na misel vprašanje: kaj sploh vse to pomeni? Skozi absorbiranje učnega načrta filozofskih struj skozi dolga stoletja, so nas naučili veliko o tem, čemur bi na tak ali drugačen način lahko rekli inteligenca, duh, um; in vendar so nam dejali, da je to...
več
31. 8. 2004 Publikacije

Online časopis, številka 5

Vsebina: Uvodnik (Robert Petrovič) Vpeljava Kognitivna znanost (Ludwig Wittgenstein) Filozofske raziskave (Robert Petrovič) P.F. Strawson – Resnica (Robert Petrovič) Supervenienca via redukcionizem (Robert Petrovič) Zora živih mrličev (Robert Petrovič) Modeli zavesti Ali stroji mislijo? (Robert Petrovič) Računalniški um (Robert Petrovič) Turingov test (Robert Petrovič) Fiktivno via realno (Robert Petrovič) H.A.L....
več
24. 4. 2004 Kotiček

Ulikses

Avtor:
Joyce, James Augustine Aloysius (1882-1941), irski pisatelj, novelist in poet, čigar psihološka opažanja in inovativne literarne tehnike, kot jih je predstavil v svojem najbolj znanem delu Ulysses, so ga proslavila kot enega najbolj vplivnih pisateljev 20 stoletja. Rodil se je v Dublinu, izobraževal na jezuitski šoli in pozneje na...
več
24. 4. 2004 Zofijina modrost

Platonova kozmologija

Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...
več
24. 4. 2004 Zofijina modrost

Življenski svet in moderne znanosti

Svet vsakdanjega življenja, ali t.i. življenjski svet je historično predznanstveni svet in sistemsko zunaj znanstveni svet. Tako vsakdanja, navadna, kot znanstvena zavest ga jemljeta kot danega, od subjektov neodvisnega, torej objektivni svet. Naši vtisi in ocene o svetu so subjektivni in relativni, svet sam pa je absoluten in objektiven....
več
24. 4. 2004 Kotiček

Klement Jug

Avtor:
Klement Jug (1898 – 1924) slovenski filozof, narodni buditelj, vrhunski alpinist in utemeljitelj slovenske alpinistike. Raziskoval je psihološka vprašanja, nagonska doživljanja in pa predvsem etiko. Leta 1923 je doktoriral in postal prvi asistent dr. F. Vebra na ravno v tem obdobju nastajajočem oddelku za filozofijo na ljubljanski filozofski fakulteti....
več
24. 4. 2004 Zofijina modrost

Etika – O Bogu

Baruch (Benedict) Spinoza (1632-1677), nizozemski filozof racionalizma in religiozni mislec, ki se smatra za enega najpristnejših zagovornikov panteizma. Rojen v špansko portugalski družini v Amsterdamu je bil deležen klasične židovske izobrazbe. Kasneje se je pod vplivom učenja o znanosti in pisanja angleškega filozofa Thomasa Hobbesa in francoskega Renéa Descartesa...
več
24. 4. 2004 Zofijina modrost

Vrline in sreča

Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17. stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...
več
24. 4. 2004 Zofijina modrost

Uvod v Kantovo etiko

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
24. 4. 2004 Kotiček

Monty Python’s Flying Circus

Avtor:
Monty Python’s Flying Circus (1969 – 1974) je angleška humoristična skupina, ki je z svojim svojevrstnim humorjem popolnoma spremenila definicije vizualnega humorja. Sestavljali so jo člani John Cleese, Eric Idle, Michael Palin, Terry Jones, Terry Gilliam, in na žalost že leta 1989 umrli Graham Chapman. Šov je med leti...
več
24. 4. 2004 Kotiček

»Komična razsežnost psihoanalitičnega izkustva«

Alenka Zupančič v sestavku »Komična razsežnost psihoanalitičnega izkustva« ugotavlja, da je v psihoanalitičnem diskurzu nenehno govora o tragediji, bore malo ali le redkoma pa se govori o komediji. Nenavadno, kajti eden izmed viškov opusa Sigmunda Freuda predstavlja prav knjiga »Vic in njegovo razmerje do nezavednega«. Tudi pri Lacanu se...
več
24. 4. 2004 Kotiček

Esej o smehu

Henri Bergson (1859-1941) Francoski filozof in literat, ki je bil leta 1927 nagrajen z Nobelovo nagrado za literaturo. Preferiral je teorijo evolucije, ki temelji na duhovni dimenziji človeškega življenja in je imela velik vpliv na različne znanstvene discipline. Izobraževal se je na École Normale Supérieure in na pariški univerzi....
več
24. 4. 2004 Zofijina bodica

Erotičen samomor filozofije

Ne vem zakaj, morda je to samo zakompleksanost moje narvi, a ne želim, da me kdo imenuje za filozofa. Možno je, da gre za negativne konotacije, ki jih to poimenovanje, v tem, nam tako dragem svetu, nosi s sabo. To je verjetno (priznam) del resnice, a ne tudi povsem...
več
31. 12. 2003 Kotiček

Ali zapravljamo čas?

Avtor:
Keller, Helen Adams (1880-1968), ameriška pisateljica in učiteljica, borka za pravice hendikepiranih, ki je tudi sama na poti do omike premagovala precejšen fizičen hendikep, bila je namreč slepa, gluha in nema, dejstvo, ki je ob njeni življenjski drži, znatno prispevalo k njeni popularnosti. Rojena je bila leta 1880 v...
več
31. 12. 2003 Zofijina modrost

Ideološki aparat države

Althusser, Louis (1918-1990), francoski filozof, eden najvplivnejših marksističnih teoretikov na zahodu v sedemdesetih letih. Rojen je bil leta 1918 v Alžiriji. Njegova briljantna akademska kariera v Parizu ga je pripeljala do profesure na prestižnem Collčge de France. Mednarodno javnost je nase opozoril z objavo publikacije Pour Marx leta 1965...
več