Filozofija

7. 5. 2006 Cenzurirano, Zofija v medijih

Etika kot izgovor

Pred kratkim je Slovenijo obiskala znana teoretičarka “boja” za pravice živali, Paola Cavalieri. Ker vem, da živali ne morejo postati politični subjekt (politični subjekt je namreč samo tisti, ki lahko govori v svojem imenu) niti pomembna filozofska tema (pravice živali praviloma zanimajo samo anglosaške filozofe), se mi ne zdi...
več
19. 4. 2006 Oddaja Zofijinih

Oddaja 19.4.2006

AVIZO Pozdrav tudi od ekipe Zofijinih. Danes sledimo tempu, ki ga je zastavila oddaja Filmsko vrtoglavo. V tem oziru je pred nami nekoliko krajše, a zato toliko bolj intenzivno izvajanje diskurza iz sveta osrednje teme današnjega večera – znanstvene fantastike. Predstavili vam bomo življenje in delo nedavno preminulega velikana...
več
29. 3. 2006 Oddaja Zofijinih

Oddaja 29.3.2006

AVIZO Pozdravljeni! Danes vas čaka dokaj pisana oddaja, ki bo vsaj v svojem vsebinskem delu usmerjena na nekatere pretekle dogodke. Da bomo stvar primerno uravnotežili vas že za uvodnim komadom pričakuje napovednik dveh prihajajočih dogodkov. V glavnem delu oddaje pa bomo pod lupo spoznali Študentsko filozofsko društvo iz Ljubljane,...
več
7. 3. 2006 Cenzurirano, Zofija v medijih

Akademiki v vrsti pred Hoferjem

»Neopozitivisti, analitični, psihoanalitični filozofi, pragmatisti… Larifari! Razgnal bi ves filozofski oddelek s Tinetom Hribarjem vred!” S temi besedami je dr. Ivan Urbančič pospremil stanje na oddelku, v katerega vlagam popolno zaupanje v formiranje moje filozofske vzgoje. Kar bi lahko človeka precej zamorilo. Nič hudega sluteč pijem opoldansko kavo, berem...
več
24. 1. 2006 Oddaja Zofijinih

Oddaja 24.1.2006

AVIZO Pozdravljeni! Po posvečenih oddajah, se v današnji ponovno vračamo k osrednji to-sezonski temi, filozofiji glasbe. Počasi zaključujemo ciklus in prišli smo do zanimivega in za sodobne poglede na glasbo presodnega glasbenega razmišljanja – strukturalizma, ki vam ga bomo predstavili predvsem skozi motrenje francoskega antropologa in filozofa Clauda Levi-Straussa....
več
30. 12. 2005 Kotiček

Imeti ali biti?

Avtor:
Erich Fromm (23 marec 1900 – 18 marec 1980) je mednarodno priznani nemško-ameriški psiholog in humanistični filozof. Erich Fromm je začel študij leta 1918 na univerzi Frankfurt am Main in sicer je končal dva semestra iz pravnih ved. Med poletnim semestrom leta 1919 je Fromm študiral na univerzi Heidelberg,...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Pojem substance v Aristotelovi Metafiziki

Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17 stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Razlike v pripisovanju rodu in vrste v Porfirjevi razlagi Aristotelove klasifikacije stvari

Porfirij (c. 232 n.št – c. 305 n.št.) se je rodil v Tiru (Fenicija, del Sirije). Razvil se je v enega najbolj znanih neoplatonističnih filozof. Vzdevek Porfirij je dobil kasneje, tako da se je dolgo časa po očetu imenoval Malchus. Odšel je na študij v Atene, kjer je postal...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Zakaj je logika pomembna za filozofijo

Položaj in pomen logike se je skozi zgodovino spreminjal. Tako je Aristotelu logika pomenila metodologijo za znanost in tudi za filozofsko raziskovanje. Drugačen pogled so imeli na logiko stoiki, kjer je filozofija veljala za samostojno filozofsko disciplino, poleg etike. Danes je logika samostojna znanost, ločena, vendar zelo pomembna za...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Kdo se boji filozofije?

Avtor:
PRISPEVEK NA TEMO FILOZOFIJA KOT COKLA ZNANOSTI NAMESTO UVODA: COKLA cokla -e ž (o) 1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo: podložiti coklo; pren., ekspr. ti si mu za coklo; cokla napredka 2. nav. mn. obuvalo z lesenim podplatom: obuti cokle; klopotati s coklami;...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Filozofija in oblast: o sproščenosti kot političnem programu prihodnje Slovenije

Avtor:
»To človek občuti. Veter sprememb je nekaj, kar se te dotakne, te polni in vodi.« Janez Janša 1. Uvod Bilo bi prvovrstno presenečenje, če pohod nove slovenske oblasti ne bi spremljal obvezen alternativni ideološki okvir. Ne le širša javnost in civilna družba, tudi politična levica je že v času...
več
30. 12. 2005 Publikacije

Online časopis, številka 7

Vsebina: Filozofija in oblast (Boris Vezjak) Filozofija in oblast (Tomaž Herga) Kdo se boji filozofije? (Martin Heidegger) Nemški študent kot delavec (Ivo Kerže) Kaj pa slovenski študent? Logika in lingvistika (Marko Knežar) Zakaj je logika pomembna za filozofijo (Darinka Verdonik) O vrstah pomenov, posredovanih v komunikaciji Antika (Mojca Küplen)...
več
27. 12. 2005 Oddaja Zofijinih

Oddaja 27.12.2005

AVIZO Pozdravljeni! Pred vami je zadnja letošnja oddaja Zofijinih ljubimcev. Ura, ki je vsaj načeloma posvečena stimuliranju kritične fantazije, je pa med tem postala še vse kaj drugega. Smo v tistem času v letu, ki je prepoln popisovanja in sentimentalnega analiziranja preteklosti ter obljub za prihodnost, nekaj o čemer...
več
20. 12. 2005 Zofija v medijih

Oddaja 20.12.2005

AVIZO Pozdravljeni v še eni oddaji posvečeni filozofski misli. Danes bomo predpraznično sproščeni, da ne rečemo kar blasfemično poljudni. Uvodoma se bomo v članku Branka Gerliča ustavili pri premisleku o ekološkem futurizmu kot ga piše kuhinja okrog znamenitega Kjotskega sporazuma, ki je v preteklem mesecu dobil mandat za nadaljnjo...
več
6. 12. 2005 Zofija v medijih

Oddaja 6.12.2005

AVIZO Dobrodošli v oddaji o zgodbah, ki jih piše filozofska misel. Čaka nas polna, prepolna ura zanimivih razmišljanj, zato za uvodnik danes samo kratka predstavitev programa, ki mu boste, če boste vztrajali v naši družbi, gotovo z veseljem prisluhnili. Živimo v dobi tesnobe, s tem ne mislimo samo na...
več
22. 11. 2005 Zofija v medijih

Oddaja 22.11.2005

AVIZO Pozdravljeni! Ponovno je pred vami ura posvečena filozofski misli. Tokrat jo bomo primerno letnemu času, začeli s pesnitvijo Paula Valeryja z naslovom Jesen: Mrtvo listje. Gozd je še lepši po svoji jesenski smrti, s svojimi barvami, ki so še bolj raznovrstne, še globlje zveneče kot barve življenja. Ali...
več
4. 10. 2005 Oddaja Zofijinih

Oddaja 4.10.2005

AVIZO Pozdravljeni! Pred vami je ura posvečena filozofski misli. V prvi polovici današnje oddaje se bomo v tekstu izpod peresa Borisa Vezjaka »Nova metafizika medijske hipnoze« za trenutek uzrli na minuli referendum o zakonu o RTV, ter kritično ocenili enega izmed pamfletov, ki v zakonu obljublja novo racionalnost v...
več
27. 9. 2005 Oddaja Zofijinih

Oddaja 27.9.2005

AVIZO Pozdravljeni! Teden je naokoli in z vami smo spet Zofijini ljubimci. Danes vam bomo brez odvečnega čvekanja predstavili tri knjižne novosti, ter v že nekoliko pozabljeni rubriki, v kateri odkrivamo anonimneže filozofskega poklica, predstavili razsvetljenskega filozofa ETIENNE BONNOT DE CONDILLACA. V drugi tematski polovici oddaje se bomo lotili...
več
20. 9. 2005 Oddaja Zofijinih

Oddaja 20.9.2005

AVIZO Pozdrav v oddaji za vzdrževanje kondicije kritičnega mišljenja. Danes bomo verni tej oznaki in vam servirali nekaj kritičnih na naš način. Poletje je bolj ali manj za nami. Prineslo je tu pa tam kak zanimiv in vznemirljiv dogodek, toliko, da nam za trenutek zatrepetajo uspavane celice, v splošnem...
več
13. 9. 2005 Oddaja Zofijinih

Oddaja 13.9.2005

AVIZO GLASBA: HD 8575 ZUTONS DON’T EVEN THINK (TOO MUCH) Prav poseben pozdrav v novi sezoni oddaje za stimulacijo kritične fantazije, kot smo v podnaslovu poimenovali oddajo, ki jo za vas tedensko pripravljamo v društvu Zofijini ljubimci. Prva in najbolj očitna, še zdaleč pa ne edina novost v prihajajoči...
več
3. 8. 2005 Zofijino oko

Rene Descartes – Arhitekt nove dobe

didaktično-izobraževalni film o Reneju Descartesu, filozofu in znanstveniku Dokumentarni izobraževalni film o velikem novoveškem filozofu Reneju Descartesu je posvečen odstiranju značilnosti njegove filozofije, njegovega življenja in vpliva ter učinkov na filozofsko epoho, ki je sledila njegovi misli. Splošno mnenje je, da se je novoveška filozofija začela z enim človekom....
več
29. 6. 2005 Oddaja Zofijinih

Oddaja 29.6.2005

Avizo Pozdravljeni! V sklopu filmozofskih večerov, ki jih Zofijini v sodelovanju z Društvom za razvoj filmske kulture pripravljamo na Štuku, smo si na zadnjem tovrstnem »eventu« to sezono ogledali Trierjev film Dogville. Kot je značilno za filmozofske večere, smo film začinili z predavanjem. Dogville je morda eden najbolj nenavadnih,...
več
1. 6. 2005 Oddaja Zofijinih

Oddaja 1.6.2005

Avizo Pozdravljeni v novi, tokrat nekoliko posebni oddaji Zofijinih. Zofijini ljubimci smo v sodelovanjem z MKC-jem v torek 24. maja 2005 pripravili predavanje eminentne filozofinje Alenke Zupančič. Predavanje pod naslovom »O komičnem«, si je zastavljalo naslednja vprašanja: v čem je komedija oziroma fenomen komičnega zanimiv za filozofijo? Kaj je...
več
25. 5. 2005 Zofija v medijih

Oddaja 25.5.2005

Avizo Pozdravljeni v oddaji Zofijinih, ob dnevu, ki smo ga včasih imenovali dan mladosti. Ne vidimo razloga, da 25. maj to ne bi ostal še v naprej. Mladost po svoji definiciji predstavlja zaletavost, radovednost in pogosto tudi željo iti tja, kamor ni uspelo še nikomur. V marsikaterem oziru so...
več
18. 5. 2005 Zofija v medijih

Oddaja 18.5.2005

Avizo Na kratko in hitro vas bomo vpeljali. Današnja oddaja bo oddaja informacij in knjižnih novosti. Vabimo vas, da tega ne zamudite. GLASBA: HD 8444 SEELENLUFT WONDERWHEEL Predavanja v Ljubljani Podiplomska šola Politehnike iz Nove Gorice in ZRC SAZU vabita na javna predavanja v okviru filozofskega modula Transformacije moderne...
več
4. 5. 2005 Zofija v medijih

Amiši, joga in velika sprostitev Slovenije

Avtor:
V Sloveniji se še zmerom sproščamo in relaksiramo. Več sproščanja je pravzaprav politična izbira in cilj slovenskega nacionalnega sistema, pravi Peter Jambrek. In trči na problem, ki je filozofski: kaj naj bi sproščenost v svojem izviru sploh bila? Izkaže se, da je heidegerjanski koncept. A izkaže se tudi, da...
več
23. 2. 2005 Zofija v medijih

Oddaja 23.2.2005

Avizo Richard Rorty – ČLOVEKOVE PRAVICE, RACIONALNOST IN SENTIMENTALNOST – 2. del V prejšni oddaji smo vas seznanili, kaj je najboljši in najbrž edini argument, zakaj naj bi se odrekli poskusom utemeljevanja o statusu živalskosti človeškega bitja, njegovi moralnosti in v sklopu le te človekovih pravic. Energijo bi bolje...
več
9. 2. 2005 Oddaja Zofijinih

Oddaja 9.2.2005

Zaradi bolezni v ansamblu bomo Zofijini to post-pustno, post- kulturno sredo zaznamovali nekoliko drugače kot bi to morda pričakovali. Ekskluzivno vam bomo predstavili znamenito predavanje profesorja filozofije Johna Searlea, o konstrukciji socialne realnosti. Searle skozi mnoštvo zanimivih primerov predstavlja teorijo intencionalnosti v socialnem življenju. Avizo GLASBA: Hooverphonic – The...
več
31. 1. 2005 Zofija v medijih

Relaksirana Slovenija

Avtor:
Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je bil nedavno tega v Večeru povprašan o smereh razvoja slovenske zunanje politike, v njegovem programu opisane tudi s točko, ki zahteva »sproščeno zunanjo politiko«. Novinarja sta se pozanimala, kaj neki naj bi takšna sintagma pomenila. Po svoje je žalostno dejstvo, da slovenski novinarji...
več
19. 1. 2005 Zofija v medijih

Svetovnonazorski babilon gospoda nadškofa (3)

Odgovor na pisanje g. Dolfija Žižka (Večer, 17.1.2005) Gospod Dolfi Žižek je površno prebral najino repliko in v svoji obrambi gospoda nadškofa počen lonec še naprej vneto prodaja za beneški porcelan. Namesto odgovora na kopico konkretnih očitkov o neumnostih in sprenevedanjih (kar, to je treba priznati, res ni njegova...
več
31. 12. 2004 Kotiček

Histereza tisočletja

Jean Baudrillard (1929 – 2007) je bil rojen v Reimsu v Franciji. Študiral je nemščino na Sorboni v Parizu in med leti 1958-1966 postal profesor za nemščino. Med tem je delal kot prevajalec in kritik ter nadeljaval s študijem filozofije in sociologije. V letu 1966 je dokončal svojo doktorsko...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Transcendentalni videz

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Kantova teorija uma

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Nesmrtnost duše v Fajdonu

Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...
več
8. 12. 2004 Zofija v medijih

Oddaja 8.12.2004

Avizo V današnji izdaji oddaje Zofijinih ljubimcev vam ponujamo dve, ne dvomimo, izredno zanimivi temi. V prvi polovici oddaje bomo govorili o enem najbolj zanimivih in vedno znova aktualiziranih predsokratnikov, Heraklitu. V drugi polovici pa bomo, spodbujeni s knjigo Mladenja Dolarja »O skoposti«, predstavili krajšo uverturo v razmišljanje o...
več
31. 8. 2004 Kotiček

Zora živih mrličev

Nedvomno nam problem zombijev, ki se je zadnja leta pojavil v kognitivni znanosti, sporoča kako problematična je pri človeku konstitucija zavesti, kako malo dejanske vednosti posedujemo o tem človeka konstruktirajočem fenomenu, hkrati pa nas opozarja, kako problematično je v družbi vprašanje drugega, to je tiste, v meni neprisotne zavesti...
več
31. 8. 2004 Kotiček

Filozofske raziskave

Ludwig Wittgenstein (1889-1951) je gotovo eden najbolj vplivnih filozofov 20. stoletja, za mnoge pa celo najpomembnejši filozof po Immanuelu Kantu. Zrasel je v ugledni dunajski družini. Študiral je inženirstvo v Nemčiji in Angliji, a je tekom študija kazal več zanimanja za vprašanja matematike in filozofije. V prvi svetovni vojni...
več
31. 8. 2004 Zofijina bodica

Vpeljava

Filozofu, raziskovalcu umetne inteligence, najprej pride na misel vprašanje: kaj sploh vse to pomeni? Skozi absorbiranje učnega načrta filozofskih struj skozi dolga stoletja, so nas naučili veliko o tem, čemur bi na tak ali drugačen način lahko rekli inteligenca, duh, um; in vendar so nam dejali, da je to...
več
19. 8. 2004 Zofija v medijih

Argumentacijski domet slovenske desnice

Avtor:
Nedavno tega je na zborovanju desnice v Mariboru Janez Janša diskreditiral filozofe in jih pavšalno označil za »zmedene«. Filozofi so se tako jasno vpisali na stran, ki ni pogodu pomladnikom. Poskusimo upravičiti cinične bojazni prvaka desnice in z nekaj elementarnega filozofskega znanja o teoriji argumentacije pokazati, kakšen je realen...
več
5. 5. 2004 Oddaja Zofijinih

Oddaja 5.5.2004

Avizo ZNANOST Problem moderne znanosti, vpogled v to, kaj je in kako je pravzaprav moderna, današnjo znanost in s tem vse človeško spoznanje, uvršča v samo jedro aktualne filozofije. Zato pogled na moderni svet in predvsem na vsezajemajočo tehtnost znanosti pripada filozofiji. Ta pogled je tisto, od česar današnje...
več
24. 4. 2004 Zofijina modrost

Življenski svet in moderne znanosti

Svet vsakdanjega življenja, ali t.i. življenjski svet je historično predznanstveni svet in sistemsko zunaj znanstveni svet. Tako vsakdanja, navadna, kot znanstvena zavest ga jemljeta kot danega, od subjektov neodvisnega, torej objektivni svet. Naši vtisi in ocene o svetu so subjektivni in relativni, svet sam pa je absoluten in objektiven....
več
24. 4. 2004 Kotiček

Klement Jug

Avtor:
Klement Jug (1898 – 1924) slovenski filozof, narodni buditelj, vrhunski alpinist in utemeljitelj slovenske alpinistike. Raziskoval je psihološka vprašanja, nagonska doživljanja in pa predvsem etiko. Leta 1923 je doktoriral in postal prvi asistent dr. F. Vebra na ravno v tem obdobju nastajajočem oddelku za filozofijo na ljubljanski filozofski fakulteti....
več
24. 4. 2004 Zofijina modrost

Etika – O Bogu

Baruch (Benedict) Spinoza (1632-1677), nizozemski filozof racionalizma in religiozni mislec, ki se smatra za enega najpristnejših zagovornikov panteizma. Rojen v špansko portugalski družini v Amsterdamu je bil deležen klasične židovske izobrazbe. Kasneje se je pod vplivom učenja o znanosti in pisanja angleškega filozofa Thomasa Hobbesa in francoskega Renéa Descartesa...
več
24. 4. 2004 Zofijina modrost

Uvod v Kantovo etiko

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
24. 4. 2004 Zofijina bodica

Erotičen samomor filozofije

Ne vem zakaj, morda je to samo zakompleksanost moje narvi, a ne želim, da me kdo imenuje za filozofa. Možno je, da gre za negativne konotacije, ki jih to poimenovanje, v tem, nam tako dragem svetu, nosi s sabo. To je verjetno (priznam) del resnice, a ne tudi povsem...
več
24. 4. 2004 Publikacije

Online časopis, številka 4

  Vsebina: Uvodnik (Robert Petrovič) Erotičen samomor filozofije O komičnem (Henri Bergson) Esej o smehu (Alenka Zupančič) Komična razsežnost psihoanalitičnega izkustva (Monty Python) Monty Python’s Flying Circus Etike (Robert Petrovič) Uvod v Kantovo etiko (Robert Petrovič) Vrline in sreča (Robert Petrovič) Etika – O Bogu (Klement Jug) Klement Jug Znanost (Robert...
več
14. 4. 2004 Oddaja Zofijinih

Oddaja 14.4.2004

Avizo Vse redkeje se dandanes moderni človek ozre po nekoč visoko cenjenem pojmu modrosti, pojmu, s katerim je presodno povezana tudi filozofija. Modrost je v našem času površnosti in hitrega ritma postala malodane žaljivka, v najboljšem primeru oznaka za nekoristnost, ki se ukvarja s stvarmi, ki presegajo realno, eksistencalno...
več
17. 3. 2004 Oddaja Zofijinih

Oddaja 17.3.2004

Avizo Dandanes se pogosto govori o t.i. »cultural clashu«, o kulturnem prelomu, o nesporazumu med narodi, rasami, religijami itd. Stvari, ki so nam tuje na tak način radi postavljamo izven spektra truda našega razumevanja. Se sploh kdaj vprašamo kaj je v nekem simbolu, ki nam je podan, s tem,...
več
3. 3. 2004 Zofijino oko

Simpozij študentov filozofije 2004

več
25. 2. 2004 Oddaja Zofijinih

Oddaja 25.2.2004

Avizo Po dveh tematskih oddajah; agitatorsko razpoloženi o boju proti delu in drugi, posvetilu obletnicama Immanuela Kanta, bomo Zofijini v današnji oddaji bolj raznovrstni. Pod veliki vprašaj bomo postavili mesto filozofije v današnji družbi. Motrili bomo splošno poslanstvo filozofije kot vede čudenja in nesamoumevnosti; govorili o praktičnem pomenu filozofije;...
več
18. 2. 2004 Oddaja Zofijinih

Oddaja 18.2.2004

Avizo V februarju mineva 200 let od smrti Immanuela Kanta. Ker je letošnje leto hkrati tudi 280 let od njegovega rojstva je antikvariatska filozofska misel v letošnjem letu prežeta z ponovnim tehtanjem zapuščine tega velikega filozofskega duha. Zofijini bomo v današnji oddaji prispevali svoj delež. Immanuel Kant je eden...
več
31. 12. 2003 Zofijina modrost

Ideološki aparat države

Althusser, Louis (1918-1990), francoski filozof, eden najvplivnejših marksističnih teoretikov na zahodu v sedemdesetih letih. Rojen je bil leta 1918 v Alžiriji. Njegova briljantna akademska kariera v Parizu ga je pripeljala do profesure na prestižnem Collčge de France. Mednarodno javnost je nase opozoril z objavo publikacije Pour Marx leta 1965...
več
31. 12. 2003 Kotiček

Sveti Pavel

Avtor:
Alain Badiou, (1937 -), se je rodil leta 1937 v mestu Rabat v Maroku. V petdesetih je študiral na znameniti école Normale Supérieure. Med leti 69 in 99 je predaval na pariški univerzi (Vincennes-Saint Denis), dokler se ni vrnil na svojo matično šolo ENS, na oddelek za filozofijo, kjer...
več
31. 12. 2003 Zofijina modrost

Pensees (Misli) – Blaise Pascal

BOG Značilnost Blaisa Pascala je nasprotje in večna razpetost med Bogom in svetom, razumom in vero, čutnim in duhovnim, znanostjo in teologijo, začudujoče pa se nam morda zdi, da Blaise ta nasprotja ohranja, ter tako v celoti ostaja povezan z življenjem, hkrati pa popolnoma odprt Bogu: ” Veličine in...
več
30. 10. 2003 Zofija v medijih

Ne govori o filozofih, če ne poznaš filozofije

(odgovor na pismo Nikole Petroviča, Večer, 27.10.2003, ki ga lahko preberete spodaj) Zofijini ljubimci smo po svoje hvaležni g. Nikoli Petroviču za kritične opazke v zvezi z javnim predavanjem o odnosu do lastne smrti, ki smo ga v galeriji Media Nox organizirali 14. oktobra letos. Razkrivajo namreč vrsto po...
več
28. 7. 2003 Publikacije

Online časopis, številka 2

Vsebina: Uvodnik (Robert Petrovič) Država Klasika (Robert Petrovič) Tema zla v Kantovi filozofiji (Robert Petrovič) O Poetiki Zaznavanje telesnega (Robert Petrovič) Darovanje (Alan Goldman) Čisti seks Spektakel odgovornosti (Robert Petrovič) Princip odgovornosti (Robert Petrovič) Individualizacija subjekta (Aleksander Solženicin) Samoomejitev Duh 20. stoletja (Paul Valery) Kriza duha – drugo pismo (Robert...
več
27. 7. 2003 Zofijina bodica

Država

“Vsi ti mladi se bodo soočili z realnostjo in ko ti mladi dobijo družine, začnejo razmišljati o družini in o državi in takrat odrastejo, tudi nam se je tako zgodilo.” Jelko Kacin Čas male politike je že zdavnaj minil in to kar imamo pred seboj je čas, ko politika...
več
23. 7. 2003 Zofijina modrost

O Poetiki

Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17 stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...
več
23. 7. 2003 Zofijina modrost

Tema zla v Kantovi filozofiji

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
23. 7. 2003 Kotiček

Posvetilo Bartolu

Zgodba Vladimirja Bartola se ni začela leta 1938, ko je pri založbi Modra ptica v Ljubljani izšlo njegovo osrednje življenjsko delo Alamut. Tudi ne takrat, ko je prav ta Bartol prijokal na svet 24. 2. 1903 v Trstu. »Odkar je človek dvignil pesti s tal, se povzpel na zadnje...
več