Filozofija

V Sloveniji se še zmerom sproščamo in relaksiramo. Več sproščanja je pravzaprav politična izbira in cilj slovenskega nacionalnega sistema, pravi Peter Jambrek. In trči na problem, ki je filozofski: kaj naj bi sproščenost v svojem izviru sploh bila? Izkaže se, da je heidegerjanski koncept. A izkaže se tudi, da...

Avizo Richard Rorty – ČLOVEKOVE PRAVICE, RACIONALNOST IN SENTIMENTALNOST – 2. del V prejšni oddaji smo vas seznanili, kaj je najboljši in najbrž edini argument, zakaj naj bi se odrekli poskusom utemeljevanja o statusu živalskosti človeškega bitja, njegovi moralnosti in v sklopu le te človekovih pravic. Energijo bi bolje...

Zaradi bolezni v ansamblu bomo Zofijini to post-pustno, post- kulturno sredo zaznamovali nekoliko drugače kot bi to morda pričakovali. Ekskluzivno vam bomo predstavili znamenito predavanje profesorja filozofije Johna Searlea, o konstrukciji socialne realnosti. Searle skozi mnoštvo zanimivih primerov predstavlja teorijo intencionalnosti v socialnem življenju. Avizo GLASBA: Hooverphonic – The...

Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je bil nedavno tega v Večeru povprašan o smereh razvoja slovenske zunanje politike, v njegovem programu opisane tudi s točko, ki zahteva »sproščeno zunanjo politiko«. Novinarja sta se pozanimala, kaj neki naj bi takšna sintagma pomenila. Po svoje je žalostno dejstvo, da slovenski novinarji...

Odgovor na pisanje g. Dolfija Žižka (Večer, 17.1.2005) Gospod Dolfi Žižek je površno prebral najino repliko in v svoji obrambi gospoda nadškofa počen lonec še naprej vneto prodaja za beneški porcelan. Namesto odgovora na kopico konkretnih očitkov o neumnostih in sprenevedanjih (kar, to je treba priznati, res ni njegova...

Jean Baudrillard (1929 – 2007) je bil rojen v Reimsu v Franciji. Študiral je nemščino na Sorboni v Parizu in med leti 1958-1966 postal profesor za nemščino. Med tem je delal kot prevajalec in kritik ter nadeljaval s študijem filozofije in sociologije. V letu 1966 je dokončal svojo doktorsko...

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...

Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...

Avizo V današnji izdaji oddaje Zofijinih ljubimcev vam ponujamo dve, ne dvomimo, izredno zanimivi temi. V prvi polovici oddaje bomo govorili o enem najbolj zanimivih in vedno znova aktualiziranih predsokratnikov, Heraklitu. V drugi polovici pa bomo, spodbujeni s knjigo Mladenja Dolarja »O skoposti«, predstavili krajšo uverturo v razmišljanje o...

Nedvomno nam problem zombijev, ki se je zadnja leta pojavil v kognitivni znanosti, sporoča kako problematična je pri človeku konstitucija zavesti, kako malo dejanske vednosti posedujemo o tem človeka konstruktirajočem fenomenu, hkrati pa nas opozarja, kako problematično je v družbi vprašanje drugega, to je tiste, v meni neprisotne zavesti...

Ludwig Wittgenstein (1889-1951) je gotovo eden najbolj vplivnih filozofov 20. stoletja, za mnoge pa celo najpomembnejši filozof po Immanuelu Kantu. Zrasel je v ugledni dunajski družini. Študiral je inženirstvo v Nemčiji in Angliji, a je tekom študija kazal več zanimanja za vprašanja matematike in filozofije. V prvi svetovni vojni...

Filozofu, raziskovalcu umetne inteligence, najprej pride na misel vprašanje: kaj sploh vse to pomeni? Skozi absorbiranje učnega načrta filozofskih struj skozi dolga stoletja, so nas naučili veliko o tem, čemur bi na tak ali drugačen način lahko rekli inteligenca, duh, um; in vendar so nam dejali, da je to...

Nedavno tega je na zborovanju desnice v Mariboru Janez Janša diskreditiral filozofe in jih pavšalno označil za »zmedene«. Filozofi so se tako jasno vpisali na stran, ki ni pogodu pomladnikom. Poskusimo upravičiti cinične bojazni prvaka desnice in z nekaj elementarnega filozofskega znanja o teoriji argumentacije pokazati, kakšen je realen...

Avizo ZNANOST Problem moderne znanosti, vpogled v to, kaj je in kako je pravzaprav moderna, današnjo znanost in s tem vse človeško spoznanje, uvršča v samo jedro aktualne filozofije. Zato pogled na moderni svet in predvsem na vsezajemajočo tehtnost znanosti pripada filozofiji. Ta pogled je tisto, od česar današnje...

Svet vsakdanjega življenja, ali t.i. življenjski svet je historično predznanstveni svet in sistemsko zunaj znanstveni svet. Tako vsakdanja, navadna, kot znanstvena zavest ga jemljeta kot danega, od subjektov neodvisnega, torej objektivni svet. Naši vtisi in ocene o svetu so subjektivni in relativni, svet sam pa je absoluten in objektiven....

Klement Jug (1898 – 1924) slovenski filozof, narodni buditelj, vrhunski alpinist in utemeljitelj slovenske alpinistike. Raziskoval je psihološka vprašanja, nagonska doživljanja in pa predvsem etiko. Leta 1923 je doktoriral in postal prvi asistent dr. F. Vebra na ravno v tem obdobju nastajajočem oddelku za filozofijo na ljubljanski filozofski fakulteti....

Baruch (Benedict) Spinoza (1632-1677), nizozemski filozof racionalizma in religiozni mislec, ki se smatra za enega najpristnejših zagovornikov panteizma. Rojen v špansko portugalski družini v Amsterdamu je bil deležen klasične židovske izobrazbe. Kasneje se je pod vplivom učenja o znanosti in pisanja angleškega filozofa Thomasa Hobbesa in francoskega Renéa Descartesa...

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...

Ne vem zakaj, morda je to samo zakompleksanost moje narvi, a ne želim, da me kdo imenuje za filozofa. Možno je, da gre za negativne konotacije, ki jih to poimenovanje, v tem, nam tako dragem svetu, nosi s sabo. To je verjetno (priznam) del resnice, a ne tudi povsem...

  Vsebina: Uvodnik (Robert Petrovič) Erotičen samomor filozofije O komičnem (Henri Bergson) Esej o smehu (Alenka Zupančič) Komična razsežnost psihoanalitičnega izkustva (Monty Python) Monty Python’s Flying Circus Etike (Robert Petrovič) Uvod v Kantovo etiko (Robert Petrovič) Vrline in sreča (Robert Petrovič) Etika – O Bogu (Klement Jug) Klement Jug Znanost (Robert...

Avizo Vse redkeje se dandanes moderni človek ozre po nekoč visoko cenjenem pojmu modrosti, pojmu, s katerim je presodno povezana tudi filozofija. Modrost je v našem času površnosti in hitrega ritma postala malodane žaljivka, v najboljšem primeru oznaka za nekoristnost, ki se ukvarja s stvarmi, ki presegajo realno, eksistencalno...

Avizo Dandanes se pogosto govori o t.i. »cultural clashu«, o kulturnem prelomu, o nesporazumu med narodi, rasami, religijami itd. Stvari, ki so nam tuje na tak način radi postavljamo izven spektra truda našega razumevanja. Se sploh kdaj vprašamo kaj je v nekem simbolu, ki nam je podan, s tem,...

Avizo Po dveh tematskih oddajah; agitatorsko razpoloženi o boju proti delu in drugi, posvetilu obletnicama Immanuela Kanta, bomo Zofijini v današnji oddaji bolj raznovrstni. Pod veliki vprašaj bomo postavili mesto filozofije v današnji družbi. Motrili bomo splošno poslanstvo filozofije kot vede čudenja in nesamoumevnosti; govorili o praktičnem pomenu filozofije;...

Avizo V februarju mineva 200 let od smrti Immanuela Kanta. Ker je letošnje leto hkrati tudi 280 let od njegovega rojstva je antikvariatska filozofska misel v letošnjem letu prežeta z ponovnim tehtanjem zapuščine tega velikega filozofskega duha. Zofijini bomo v današnji oddaji prispevali svoj delež. Immanuel Kant je eden...

Althusser, Louis (1918-1990), francoski filozof, eden najvplivnejših marksističnih teoretikov na zahodu v sedemdesetih letih. Rojen je bil leta 1918 v Alžiriji. Njegova briljantna akademska kariera v Parizu ga je pripeljala do profesure na prestižnem Collčge de France. Mednarodno javnost je nase opozoril z objavo publikacije Pour Marx leta 1965...

Alain Badiou, (1937 -), se je rodil leta 1937 v mestu Rabat v Maroku. V petdesetih je študiral na znameniti école Normale Supérieure. Med leti 69 in 99 je predaval na pariški univerzi (Vincennes-Saint Denis), dokler se ni vrnil na svojo matično šolo ENS, na oddelek za filozofijo, kjer...

BOG Značilnost Blaisa Pascala je nasprotje in večna razpetost med Bogom in svetom, razumom in vero, čutnim in duhovnim, znanostjo in teologijo, začudujoče pa se nam morda zdi, da Blaise ta nasprotja ohranja, ter tako v celoti ostaja povezan z življenjem, hkrati pa popolnoma odprt Bogu: ” Veličine in...

(odgovor na pismo Nikole Petroviča, Večer, 27.10.2003, ki ga lahko preberete spodaj) Zofijini ljubimci smo po svoje hvaležni g. Nikoli Petroviču za kritične opazke v zvezi z javnim predavanjem o odnosu do lastne smrti, ki smo ga v galeriji Media Nox organizirali 14. oktobra letos. Razkrivajo namreč vrsto po...

Vsebina: Uvodnik (Robert Petrovič) Država Klasika (Robert Petrovič) Tema zla v Kantovi filozofiji (Robert Petrovič) O Poetiki Zaznavanje telesnega (Robert Petrovič) Darovanje (Alan Goldman) Čisti seks Spektakel odgovornosti (Robert Petrovič) Princip odgovornosti (Robert Petrovič) Individualizacija subjekta (Aleksander Solženicin) Samoomejitev Duh 20. stoletja (Paul Valery) Kriza duha – drugo pismo (Robert...

“Vsi ti mladi se bodo soočili z realnostjo in ko ti mladi dobijo družine, začnejo razmišljati o družini in o državi in takrat odrastejo, tudi nam se je tako zgodilo.” Jelko Kacin Čas male politike je že zdavnaj minil in to kar imamo pred seboj je čas, ko politika...

Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17 stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...

Zgodba Vladimirja Bartola se ni začela leta 1938, ko je pri založbi Modra ptica v Ljubljani izšlo njegovo osrednje življenjsko delo Alamut. Tudi ne takrat, ko je prav ta Bartol prijokal na svet 24. 2. 1903 v Trstu. »Odkar je človek dvignil pesti s tal, se povzpel na zadnje...

Slovenija bo, to je zdaj že skoraj nesporno, na velika vrata vstopila v boj proti korupciji. Ukinila bo vladni Urad za preprečevanje korupcije in ustanovila “komisijo za etiko in integriteto”. Tako je to: po novem se bodo skorumpiranci bali etike in njenih ekspertov. Naj mi bo v nadaljevanju dovoljeno...

Avizo Prispevek 1 V teh majskih, poletno toplih dnevih, vam Zofijini ljubimci ponujamo program, ki ga razganja od ležernosti. Poskusili se bomo v etični razliki med moralnostjo in amoralnostjo, ki danes v vsej svoji lenobnosti razgalja našo generacijo, ošvrknili bomo pretekli simpozij o filozofiji in družboslovju, ter servirali nekaj...

Avizo Pozdravljeni v oddaji Zofijinih ljubimcev, posvečeni strahu, na dan, pred praznikom dela, ko strah delimo z delodajalci, delojemalci. Oboje je strah ne-dela. Ko filozof razmišlja o strahu, mu dialektično najprej pride na misel ne-mišljenje. Filozofa je strah samo enega, manjka resnice. Zato v tej oddaji, o strahu filozofov....

Avizo Obstajajo trenutki v času, ko se je človeku potrebno za trenutek ustaviti, se ozreti okoli sebe in ponovno oceniti vprašanja, ki stojijo pred vse preveč samoumevnimi odgovori. Morda ne zavedajoč se, a tak človek je ravno prestopil mejo med živaljo in človekom. Zofijini ljubimci, oddaja z humanistično vizijo,...

Valéry, Paul Ambroise (1871-1945) francoski pesnik, esejist in kritik, tudi mož pisem, kot so ga radi imenovali, zaradi njegove navade, da svoje eseje piše kot pisma. Zgodnja leta je načeloma posvetil poeziji, medtem ko se je v poznih letih več časa ustvarjalno posvečal teoriji, v kateri je ob vedno...

“The television screen is the retina of the mind’s eye. Therefore, the television screen is part of the physical structure of the brain. Therefore, whatever appears in the television screen emerges as raw experience for those who watch it. Therefore, television is reality, and reality is less than television.”...

Vsebina: Uvodnik (Robert Petrovič) Nagovor ob vzletu Zaznavanje telesnega (Marki De Sade) Dialog med duhovnikom in umirajočim (Alan Goldman) Čisti seks (Georges Bataille) Preseganje tesnobe Gibljive podobe (Robert Petrovič) Cronenberg (Serge Daney) Telesa kot enigme (Roland Barthes) Sade – Pasolini Boj proti delu (Robert Petrovič) Z ljubeznijo do dela...

Hongkong je nadvse nenavadno mesto, ne le v pogledu kinematografije, ki slovi po poceni pretepaških filmih, pač pa predvsem zaradi svoje usode, ki se med drugim razgrne tudi v teh majhnih samozadovoljnih filmih, ki ne premorejo niti toliko samodostojanstva in ambicije, da bi jih hotelo vzeti v obzir kakšno...

Prav pred kratkim je na gladino slovenske javnosti štrbunknilo Pastirsko pismo slovenskih škofov za post 2002. Če bi v njem iskali kakšen uglašen akord, bi slišali zven pritoževanja. Dobili bi občutek, da so kristjani skrajno nezadovoljni z državo v kateri živijo, z njenimi institucijami, z versko mlačnostjo soljudi in...

Odgovor dr. Flisu na javno polemiko v Večeru Potem ko smo Zofijini ljubimci v svoji izjavi, objavljeni v Sobotni prilogi Večera z dne 19. maja podprli odločitev nizozemskega senata, da uzakoni pravico neozdravljivo bolnih do aktivne zdravniške pomoči pri pospešitvi smrti in na kratko predstavili (v glavnem, čeprav ne...

Le kdo je ta Zofija, ki ima toliko pristašev, da so ustanovili že kar nekakšno društvo? Brez skrbi, ne gre za kakšno razvpito damo najstarejšega poklica. Približati filozofsko mišljenje javnosti  (PDF)

Pogovor s Friderikom Klampferjem o predavanju o zmernem pacifizmu, v sklopu Zofijinih večerov v mariborski Kibli. Zmerni pacifizem je težko braniti (PDF)