Filozofija

1. 6. 2005 Oddaja Zofijinih

Oddaja 1.6.2005

Avizo Pozdravljeni v novi, tokrat nekoliko posebni oddaji Zofijinih. Zofijini ljubimci smo v sodelovanjem z MKC-jem v torek 24. maja 2005 pripravili predavanje eminentne filozofinje Alenke Zupančič. Predavanje pod naslovom »O komičnem«, si je zastavljalo naslednja vprašanja: v čem je komedija oziroma fenomen komičnega zanimiv za filozofijo? Kaj je...
več
25. 5. 2005 Zofija v medijih

Oddaja 25.5.2005

Avizo Pozdravljeni v oddaji Zofijinih, ob dnevu, ki smo ga včasih imenovali dan mladosti. Ne vidimo razloga, da 25. maj to ne bi ostal še v naprej. Mladost po svoji definiciji predstavlja zaletavost, radovednost in pogosto tudi željo iti tja, kamor ni uspelo še nikomur. V marsikaterem oziru so...
več
18. 5. 2005 Zofija v medijih

Oddaja 18.5.2005

Avizo Na kratko in hitro vas bomo vpeljali. Današnja oddaja bo oddaja informacij in knjižnih novosti. Vabimo vas, da tega ne zamudite. GLASBA: HD 8444 SEELENLUFT WONDERWHEEL Predavanja v Ljubljani Podiplomska šola Politehnike iz Nove Gorice in ZRC SAZU vabita na javna predavanja v okviru filozofskega modula Transformacije moderne...
več
4. 5. 2005 Zofija v medijih

Amiši, joga in velika sprostitev Slovenije

Avtor:
V Sloveniji se še zmerom sproščamo in relaksiramo. Več sproščanja je pravzaprav politična izbira in cilj slovenskega nacionalnega sistema, pravi Peter Jambrek. In trči na problem, ki je filozofski: kaj naj bi sproščenost v svojem izviru sploh bila? Izkaže se, da je heidegerjanski koncept. A izkaže se tudi, da...
več
23. 2. 2005 Zofija v medijih

Oddaja 23.2.2005

Avizo Richard Rorty – ČLOVEKOVE PRAVICE, RACIONALNOST IN SENTIMENTALNOST – 2. del V prejšni oddaji smo vas seznanili, kaj je najboljši in najbrž edini argument, zakaj naj bi se odrekli poskusom utemeljevanja o statusu živalskosti človeškega bitja, njegovi moralnosti in v sklopu le te človekovih pravic. Energijo bi bolje...
več
9. 2. 2005 Oddaja Zofijinih

Oddaja 9.2.2005

Zaradi bolezni v ansamblu bomo Zofijini to post-pustno, post- kulturno sredo zaznamovali nekoliko drugače kot bi to morda pričakovali. Ekskluzivno vam bomo predstavili znamenito predavanje profesorja filozofije Johna Searlea, o konstrukciji socialne realnosti. Searle skozi mnoštvo zanimivih primerov predstavlja teorijo intencionalnosti v socialnem življenju. Avizo GLASBA: Hooverphonic – The...
več
31. 1. 2005 Zofija v medijih

Relaksirana Slovenija

Avtor:
Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je bil nedavno tega v Večeru povprašan o smereh razvoja slovenske zunanje politike, v njegovem programu opisane tudi s točko, ki zahteva »sproščeno zunanjo politiko«. Novinarja sta se pozanimala, kaj neki naj bi takšna sintagma pomenila. Po svoje je žalostno dejstvo, da slovenski novinarji...
več
19. 1. 2005 Zofija v medijih

Svetovnonazorski babilon gospoda nadškofa (3)

Odgovor na pisanje g. Dolfija Žižka (Večer, 17.1.2005) Gospod Dolfi Žižek je površno prebral najino repliko in v svoji obrambi gospoda nadškofa počen lonec še naprej vneto prodaja za beneški porcelan. Namesto odgovora na kopico konkretnih očitkov o neumnostih in sprenevedanjih (kar, to je treba priznati, res ni njegova...
več
31. 12. 2004 Kotiček

Histereza tisočletja

Jean Baudrillard (1929 – 2007) je bil rojen v Reimsu v Franciji. Študiral je nemščino na Sorboni v Parizu in med leti 1958-1966 postal profesor za nemščino. Med tem je delal kot prevajalec in kritik ter nadeljaval s študijem filozofije in sociologije. V letu 1966 je dokončal svojo doktorsko...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Transcendentalni videz

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Kantova teorija uma

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Nesmrtnost duše v Fajdonu

Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...
več
8. 12. 2004 Zofija v medijih

Oddaja 8.12.2004

Avizo V današnji izdaji oddaje Zofijinih ljubimcev vam ponujamo dve, ne dvomimo, izredno zanimivi temi. V prvi polovici oddaje bomo govorili o enem najbolj zanimivih in vedno znova aktualiziranih predsokratnikov, Heraklitu. V drugi polovici pa bomo, spodbujeni s knjigo Mladenja Dolarja »O skoposti«, predstavili krajšo uverturo v razmišljanje o...
več
31. 8. 2004 Kotiček

Zora živih mrličev

Nedvomno nam problem zombijev, ki se je zadnja leta pojavil v kognitivni znanosti, sporoča kako problematična je pri človeku konstitucija zavesti, kako malo dejanske vednosti posedujemo o tem človeka konstruktirajočem fenomenu, hkrati pa nas opozarja, kako problematično je v družbi vprašanje drugega, to je tiste, v meni neprisotne zavesti...
več
31. 8. 2004 Kotiček

Filozofske raziskave

Ludwig Wittgenstein (1889-1951) je gotovo eden najbolj vplivnih filozofov 20. stoletja, za mnoge pa celo najpomembnejši filozof po Immanuelu Kantu. Zrasel je v ugledni dunajski družini. Študiral je inženirstvo v Nemčiji in Angliji, a je tekom študija kazal več zanimanja za vprašanja matematike in filozofije. V prvi svetovni vojni...
več
31. 8. 2004 Zofijina bodica

Vpeljava

Filozofu, raziskovalcu umetne inteligence, najprej pride na misel vprašanje: kaj sploh vse to pomeni? Skozi absorbiranje učnega načrta filozofskih struj skozi dolga stoletja, so nas naučili veliko o tem, čemur bi na tak ali drugačen način lahko rekli inteligenca, duh, um; in vendar so nam dejali, da je to...
več
19. 8. 2004 Zofija v medijih

Argumentacijski domet slovenske desnice

Avtor:
Nedavno tega je na zborovanju desnice v Mariboru Janez Janša diskreditiral filozofe in jih pavšalno označil za »zmedene«. Filozofi so se tako jasno vpisali na stran, ki ni pogodu pomladnikom. Poskusimo upravičiti cinične bojazni prvaka desnice in z nekaj elementarnega filozofskega znanja o teoriji argumentacije pokazati, kakšen je realen...
več
5. 5. 2004 Oddaja Zofijinih

Oddaja 5.5.2004

Avizo ZNANOST Problem moderne znanosti, vpogled v to, kaj je in kako je pravzaprav moderna, današnjo znanost in s tem vse človeško spoznanje, uvršča v samo jedro aktualne filozofije. Zato pogled na moderni svet in predvsem na vsezajemajočo tehtnost znanosti pripada filozofiji. Ta pogled je tisto, od česar današnje...
več
24. 4. 2004 Zofijina modrost

Življenski svet in moderne znanosti

Svet vsakdanjega življenja, ali t.i. življenjski svet je historično predznanstveni svet in sistemsko zunaj znanstveni svet. Tako vsakdanja, navadna, kot znanstvena zavest ga jemljeta kot danega, od subjektov neodvisnega, torej objektivni svet. Naši vtisi in ocene o svetu so subjektivni in relativni, svet sam pa je absoluten in objektiven....
več
24. 4. 2004 Kotiček

Klement Jug

Avtor:
Klement Jug (1898 – 1924) slovenski filozof, narodni buditelj, vrhunski alpinist in utemeljitelj slovenske alpinistike. Raziskoval je psihološka vprašanja, nagonska doživljanja in pa predvsem etiko. Leta 1923 je doktoriral in postal prvi asistent dr. F. Vebra na ravno v tem obdobju nastajajočem oddelku za filozofijo na ljubljanski filozofski fakulteti....
več
24. 4. 2004 Zofijina modrost

Etika – O Bogu

Baruch (Benedict) Spinoza (1632-1677), nizozemski filozof racionalizma in religiozni mislec, ki se smatra za enega najpristnejših zagovornikov panteizma. Rojen v špansko portugalski družini v Amsterdamu je bil deležen klasične židovske izobrazbe. Kasneje se je pod vplivom učenja o znanosti in pisanja angleškega filozofa Thomasa Hobbesa in francoskega Renéa Descartesa...
več
24. 4. 2004 Zofijina modrost

Uvod v Kantovo etiko

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
24. 4. 2004 Zofijina bodica

Erotičen samomor filozofije

Ne vem zakaj, morda je to samo zakompleksanost moje narvi, a ne želim, da me kdo imenuje za filozofa. Možno je, da gre za negativne konotacije, ki jih to poimenovanje, v tem, nam tako dragem svetu, nosi s sabo. To je verjetno (priznam) del resnice, a ne tudi povsem...
več
24. 4. 2004 Publikacije

Online časopis, številka 4

  Vsebina: Uvodnik (Robert Petrovič) Erotičen samomor filozofije O komičnem (Henri Bergson) Esej o smehu (Alenka Zupančič) Komična razsežnost psihoanalitičnega izkustva (Monty Python) Monty Python’s Flying Circus Etike (Robert Petrovič) Uvod v Kantovo etiko (Robert Petrovič) Vrline in sreča (Robert Petrovič) Etika – O Bogu (Klement Jug) Klement Jug Znanost (Robert...
več
14. 4. 2004 Oddaja Zofijinih

Oddaja 14.4.2004

Avizo Vse redkeje se dandanes moderni človek ozre po nekoč visoko cenjenem pojmu modrosti, pojmu, s katerim je presodno povezana tudi filozofija. Modrost je v našem času površnosti in hitrega ritma postala malodane žaljivka, v najboljšem primeru oznaka za nekoristnost, ki se ukvarja s stvarmi, ki presegajo realno, eksistencalno...
več
17. 3. 2004 Oddaja Zofijinih

Oddaja 17.3.2004

Avizo Dandanes se pogosto govori o t.i. »cultural clashu«, o kulturnem prelomu, o nesporazumu med narodi, rasami, religijami itd. Stvari, ki so nam tuje na tak način radi postavljamo izven spektra truda našega razumevanja. Se sploh kdaj vprašamo kaj je v nekem simbolu, ki nam je podan, s tem,...
več
3. 3. 2004 Zofijino oko

Simpozij študentov filozofije 2004

več
25. 2. 2004 Oddaja Zofijinih

Oddaja 25.2.2004

Avizo Po dveh tematskih oddajah; agitatorsko razpoloženi o boju proti delu in drugi, posvetilu obletnicama Immanuela Kanta, bomo Zofijini v današnji oddaji bolj raznovrstni. Pod veliki vprašaj bomo postavili mesto filozofije v današnji družbi. Motrili bomo splošno poslanstvo filozofije kot vede čudenja in nesamoumevnosti; govorili o praktičnem pomenu filozofije;...
več
18. 2. 2004 Oddaja Zofijinih

Oddaja 18.2.2004

Avizo V februarju mineva 200 let od smrti Immanuela Kanta. Ker je letošnje leto hkrati tudi 280 let od njegovega rojstva je antikvariatska filozofska misel v letošnjem letu prežeta z ponovnim tehtanjem zapuščine tega velikega filozofskega duha. Zofijini bomo v današnji oddaji prispevali svoj delež. Immanuel Kant je eden...
več
31. 12. 2003 Zofijina modrost

Ideološki aparat države

Althusser, Louis (1918-1990), francoski filozof, eden najvplivnejših marksističnih teoretikov na zahodu v sedemdesetih letih. Rojen je bil leta 1918 v Alžiriji. Njegova briljantna akademska kariera v Parizu ga je pripeljala do profesure na prestižnem Collčge de France. Mednarodno javnost je nase opozoril z objavo publikacije Pour Marx leta 1965...
več
31. 12. 2003 Kotiček

Sveti Pavel

Avtor:
Alain Badiou, (1937 -), se je rodil leta 1937 v mestu Rabat v Maroku. V petdesetih je študiral na znameniti école Normale Supérieure. Med leti 69 in 99 je predaval na pariški univerzi (Vincennes-Saint Denis), dokler se ni vrnil na svojo matično šolo ENS, na oddelek za filozofijo, kjer...
več
31. 12. 2003 Zofijina modrost

Pensees (Misli) – Blaise Pascal

BOG Značilnost Blaisa Pascala je nasprotje in večna razpetost med Bogom in svetom, razumom in vero, čutnim in duhovnim, znanostjo in teologijo, začudujoče pa se nam morda zdi, da Blaise ta nasprotja ohranja, ter tako v celoti ostaja povezan z življenjem, hkrati pa popolnoma odprt Bogu: ” Veličine in...
več
30. 10. 2003 Zofija v medijih

Ne govori o filozofih, če ne poznaš filozofije

(odgovor na pismo Nikole Petroviča, Večer, 27.10.2003, ki ga lahko preberete spodaj) Zofijini ljubimci smo po svoje hvaležni g. Nikoli Petroviču za kritične opazke v zvezi z javnim predavanjem o odnosu do lastne smrti, ki smo ga v galeriji Media Nox organizirali 14. oktobra letos. Razkrivajo namreč vrsto po...
več
28. 7. 2003 Publikacije

Online časopis, številka 2

Vsebina: Uvodnik (Robert Petrovič) Država Klasika (Robert Petrovič) Tema zla v Kantovi filozofiji (Robert Petrovič) O Poetiki Zaznavanje telesnega (Robert Petrovič) Darovanje (Alan Goldman) Čisti seks Spektakel odgovornosti (Robert Petrovič) Princip odgovornosti (Robert Petrovič) Individualizacija subjekta (Aleksander Solženicin) Samoomejitev Duh 20. stoletja (Paul Valery) Kriza duha – drugo pismo (Robert...
več
27. 7. 2003 Zofijina bodica

Država

“Vsi ti mladi se bodo soočili z realnostjo in ko ti mladi dobijo družine, začnejo razmišljati o družini in o državi in takrat odrastejo, tudi nam se je tako zgodilo.” Jelko Kacin Čas male politike je že zdavnaj minil in to kar imamo pred seboj je čas, ko politika...
več
23. 7. 2003 Zofijina modrost

O Poetiki

Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17 stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...
več
23. 7. 2003 Zofijina modrost

Tema zla v Kantovi filozofiji

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
23. 7. 2003 Kotiček

Posvetilo Bartolu

Zgodba Vladimirja Bartola se ni začela leta 1938, ko je pri založbi Modra ptica v Ljubljani izšlo njegovo osrednje življenjsko delo Alamut. Tudi ne takrat, ko je prav ta Bartol prijokal na svet 24. 2. 1903 v Trstu. »Odkar je človek dvignil pesti s tal, se povzpel na zadnje...
več
7. 7. 2003 Zofija v medijih

Antikorupcijska etika za telebane

Avtor:
Slovenija bo, to je zdaj že skoraj nesporno, na velika vrata vstopila v boj proti korupciji. Ukinila bo vladni Urad za preprečevanje korupcije in ustanovila “komisijo za etiko in integriteto”. Tako je to: po novem se bodo skorumpiranci bali etike in njenih ekspertov. Naj mi bo v nadaljevanju dovoljeno...
več
14. 5. 2003 Oddaja Zofijinih

Oddaja 14.5.2003

Avizo Prispevek 1 V teh majskih, poletno toplih dnevih, vam Zofijini ljubimci ponujamo program, ki ga razganja od ležernosti. Poskusili se bomo v etični razliki med moralnostjo in amoralnostjo, ki danes v vsej svoji lenobnosti razgalja našo generacijo, ošvrknili bomo pretekli simpozij o filozofiji in družboslovju, ter servirali nekaj...
več
30. 4. 2003 Oddaja Zofijinih

Oddaja 30.4.2003

Avizo Pozdravljeni v oddaji Zofijinih ljubimcev, posvečeni strahu, na dan, pred praznikom dela, ko strah delimo z delodajalci, delojemalci. Oboje je strah ne-dela. Ko filozof razmišlja o strahu, mu dialektično najprej pride na misel ne-mišljenje. Filozofa je strah samo enega, manjka resnice. Zato v tej oddaji, o strahu filozofov....
več
2. 4. 2003 Oddaja Zofijinih

Oddaja 2.4.2003

Avizo Obstajajo trenutki v času, ko se je človeku potrebno za trenutek ustaviti, se ozreti okoli sebe in ponovno oceniti vprašanja, ki stojijo pred vse preveč samoumevnimi odgovori. Morda ne zavedajoč se, a tak človek je ravno prestopil mejo med živaljo in človekom. Zofijini ljubimci, oddaja z humanistično vizijo,...
več
27. 1. 2003 Kotiček

Kriza duha – prvo pismo

Avtor:
Valéry, Paul Ambroise (1871-1945) francoski pesnik, esejist in kritik, tudi mož pisem, kot so ga radi imenovali, zaradi njegove navade, da svoje eseje piše kot pisma. Zgodnja leta je načeloma posvetil poeziji, medtem ko se je v poznih letih več časa ustvarjalno posvečal teoriji, v kateri je ob vedno...
več
27. 1. 2003 Zofijina bodica

Nagovor ob vzletu

“The television screen is the retina of the mind’s eye. Therefore, the television screen is part of the physical structure of the brain. Therefore, whatever appears in the television screen emerges as raw experience for those who watch it. Therefore, television is reality, and reality is less than television.”...
več
27. 1. 2003 Publikacije

Online časopis, številka 1

Vsebina: Uvodnik (Robert Petrovič) Nagovor ob vzletu Zaznavanje telesnega (Marki De Sade) Dialog med duhovnikom in umirajočim (Alan Goldman) Čisti seks (Georges Bataille) Preseganje tesnobe Gibljive podobe (Robert Petrovič) Cronenberg (Serge Daney) Telesa kot enigme (Roland Barthes) Sade – Pasolini Boj proti delu (Robert Petrovič) Z ljubeznijo do dela...
več
1. 8. 2002 Filmsko

Estetika Hongkonškega akcijskega filma

Hongkong je nadvse nenavadno mesto, ne le v pogledu kinematografije, ki slovi po poceni pretepaških filmih, pač pa predvsem zaradi svoje usode, ki se med drugim razgrne tudi v teh majhnih samozadovoljnih filmih, ki ne premorejo niti toliko samodostojanstva in ambicije, da bi jih hotelo vzeti v obzir kakšno...
več
25. 2. 2002 Zofija v medijih

O (ne)strpnosti pastirskega pisma

Prav pred kratkim je na gladino slovenske javnosti štrbunknilo Pastirsko pismo slovenskih škofov za post 2002. Če bi v njem iskali kakšen uglašen akord, bi slišali zven pritoževanja. Dobili bi občutek, da so kristjani skrajno nezadovoljni z državo v kateri živijo, z njenimi institucijami, z versko mlačnostjo soljudi in...
več
21. 6. 2001 Zofija v medijih

Še o pravici do lepe smrti

Odgovor dr. Flisu na javno polemiko v Večeru Potem ko smo Zofijini ljubimci v svoji izjavi, objavljeni v Sobotni prilogi Večera z dne 19. maja podprli odločitev nizozemskega senata, da uzakoni pravico neozdravljivo bolnih do aktivne zdravniške pomoči pri pospešitvi smrti in na kratko predstavili (v glavnem, čeprav ne...
več
28. 2. 1998 Zofija v medijih

Približati filozofsko mišljenje javnosti

Le kdo je ta Zofija, ki ima toliko pristašev, da so ustanovili že kar nekakšno društvo? Brez skrbi, ne gre za kakšno razvpito damo najstarejšega poklica. Približati filozofsko mišljenje javnosti  (PDF)
več
29. 11. 1997 Zofija v medijih

Zmerni pacifizem je težko braniti

Avtor:
Pogovor s Friderikom Klampferjem o predavanju o zmernem pacifizmu, v sklopu Zofijinih večerov v mariborski Kibli. Zmerni pacifizem je težko braniti (PDF)
več