AVIZO
V petek 7. decembra smo v dvorani Gustaf v mariborski Pekarni, predstavili novo študentsko filozofsko glasilo, imenovano »Ustroj«. Med gosti predstavitve so bili člani uredništva in nekateri avtorji prispevkov. Ob pogovoru o samem glasilu, njegovem nastanku, poslanstvu, smo se dotaknili tudi vprašanja o aktualnosti umetnosti, filozofije in aktivizma danes. V uvodu sta vsak svoj pogled na omenjeno vprašanje podala odgovorni urednik Samo Bohak in član uredništva Matej Budin, ki jima bomo lahko v posnetku prisluhnili v nadaljevanju oddaje. Še prej pa bomo prebrali kratek uvodnik, ki je na pot pospremil prvo številko Ustroja, ki ji bo kmalu sledila še kakšna. Ustroj je mogoče najti bolj ali manj na vseh mariborskih fakultetah, kmalu pa bo v PDF formatu dosegljiv tudi na naši spletni strani www.zofijini.net. Vabljeni k prebiranju. Vabljeni pa ste ostati tudi v naši radijski družbi, saj vam ob predstavljenem obetamo še kakšen zanimiv prispevek.
GLASBA:
»Filozofija, umetnost in aktivizem«
Uvodnik v novi študentsko-filozofski časopis, Ustroj
Kritizirati, opozarjati in ustvarjati. Ustvarjati kritiko, opozarjati na potencial umetnosti in kritizirati apatijo. Združiti ustvarjalno moč umetnosti z rušilno močjo kritike in vse skupaj zapakirati v embalažo, ki je zanimiva, konsistentna in vpadljiva.
Ne kritiziramo samo zaradi kritike, ne ustvarjamo, da bi izpadli ustvarjalni in ne opozarjamo zaradi slave. Ne pridigamo resnice, ne ponujamo čiste modrosti in nimamo božanskega uvida. Ne spreminjamo sveta z silo, ne delujemo skozi strukture moči. Sprašujemo se, ali je pero res lahko močnejše od meča. Naša mnenja niso prodajni artikli, naše misli ne smejo postati krilatice, ne plavamo s tokom in ne želimo se obračati po vetru.
Zavzemamo se za avtonomnega subjekta, za razmišljajoče bitje, ki ne zanemarja svojega razuma in razvija svoje potenciale, spodbujamo ustvarjalno misel, in filozofiramo s kladivom. Ne omejujemo se na misel, sliko ali stih, z besedami rišemo slike, s slikam poskušamo povedati tisoč besed in se na koncu vprašamo, kaj nam pove tišina, ter kaj se skriva v neizrečenem.
Biološki ustroj je posledica evolucije, ustroj družbe pogojuje kultura, ustroj posameznika ustvari družba. S kulturo smo se dvignili nad naravo, z civilizacijo smo ustvarili družbo, razum nam daje pogoje za razvoj posameznika in njegovo večjo samostojnost. Z našo dejavnostjo ne želimo ustvariti novega ustroja in staro ideologijo nadomestiti z novo, poskušamo se izogniti pastem ustvarjanja nove ideologije in pranju možganov na drugi temperaturi. Opozoriti želimo na prodajalce sanj, ki prodajajo meglo, preseči logiko trga in dokazati, da sta ohranjanje človeškosti in dostojanstva posameznika predpogoj za življenje in preživetje sodobnega človeka.
Zamisel
Upor je umetnost in kot vse umetnosti ima svoje zakonitosti.
Lev Trocki, Zgodovina ruske revolucije
GLASBA:
V uvodu v večer je prvi do besede prišel Matej Budin, ki je predstavil razloge in potrebo za takšno glasilo kot je Ustroj ter posledično tudi potrebo po odgovornem filozofiranju in širjenju humanistične misli.
Posnetek
GLASBA:
Samo Bohak je v nadaljevanju predstavitvenega večera glasila Ustroj, smrtno resno, kot je dejal, predstavil manifest o zgodovinskem trenutku, trenutku krize, v katerega se rojeva novo študentsko glasilo.
Posnetek
Zamisel
Kaj je upornik? Človek, ki reče ne.
Albert Camus
GLASBA:
Predavanje z naslovom »Izvor totalitarizma«, ki se je v sklopu Delavsko punkerske univerze dogajalo v četrtek 6. decembra na Metelkovi, je predavatelj Žige Cerkvenika začel z lociranjem izvora samega pojma, ki ga je umestil v 20. leta 20. stoletja. Takrat se je v fašistični Italiji prvič pojavila ideja totalne oblasti in države. Kasneje, v 40. letih je ta pojem dobil svoje mesto tudi znotraj politične teorije, predvsem po zaslugi liberalni teoretikov, kot sta Hannah Arendt in Karl Popper. Teoretizacija totalitarizma je pri teh avtorjih dejansko predstavljala predhodnico politične in ideološke legitimacije zahodne liberalne demokracije kot proti pola totalitarnim režimom. Ta ideološka operacija legitimiranja demokracije se je utrdila predvsem v 60. letih 20. stoletja.
Drugi del predavanja je predavatelj posvetil temu, čemur Alain Badiou pravi totalitarizem demokracije. Preko različnih praktičnih primerov je predavatelj pokazal, kako so izbire v kapitalizmu kot inherentnemu demokraciji sami, pravzaprav ne-izbire. Pri tem je izpostavil banalen, a nadvse zgovoren primer možnosti izbire med Coca Colo in Pepsi. Na tej podlagi ja predavatelj svoje predavanje strnil v tezo, da gre pri opoziciji med demokracijo in totalitarizmom v končni fazi za razliko med preferenco in izbiro. V demokraciji ima tako preferenca primat nad izbiro, medtem ko je v totalitarnih sistemih sama izbira pred preferenco.
V sklepnem delu se je predavatelj dotaknil še zadnjega »totalitarnega« fenomena, koncepta Velikega brata, ki ga v številnih leposlovnih delih avtorji predstavijo kot paradigmo totalitarnega nadzora. Zanimiv paradoks Velikega brata je v tem, da je sredstvo nekdanjega totalitarnega nadzora sedaj postalo predmet zabave. Nasprotno od teze, da so novodobni resničnostni šovi pravzaprav ekscesi, je predavatelj zaključil, da so tovrstni fenomeni indikator tega, da tudi v demokracijah ljudje uživajo v temu, da igrajo svoje družbene vloge za pogled nekoga – za pogled Velikega Drugega.
Poročilo je pripravil Boštjan Nedoh.
Posnetke predavanj, ki potekajo v sklopu Delavsko punkerske univerze, lahko poslej poslušate tudi v sklopu oddaje »Ah, teorija«, ki poteka na radiu MARŠ vsak torek okoli 23. ure. Vabljeni k poslušanju!
Zamisel
Moj politični ideal je demokratični ideal. Slehernega je treba upoštevati kot osebo, nikogar pa malikovati.
Albert Einstein, Kako gledam na svet
GLASBA:
Filozofija skozi čas
20. decembra
… 1910 je Ernest Rutherford dokazal obstoj atomskega jedra.
21. decembra
… 1375 je umrl italijanski pesnik, pisatelj in humanist Giovanni Boccaccio.
… 1878 je bil rojen poljski logik, matematik in filozof Jan Łukasiewicz.
… 1879 je bil rojen sovjetski politik in državnik gruzijskega rodu Josif Stalin. Od l. 1903 je bil član Centralnega komiteja. Po Leninovi smrti pa je prevzel oblast.
22. decembra
… 1892 se je v Pulju rodil slovenski pionir raketne in vesoljske tehnike Herman Potočnik Noordung.
… 1989 je umrl irski dramatik in nobelovec Samuel Beckett.
23. decembra
… 1919 je Mahatma Gandi pozval na nenasilni odpor proti britanskim kolonialnim oblastem v Indiji.
24. decembra
Leta 1491 je bil rojen španski ustanovitelj jezuitskega reda Ignacij Loyola.
Skupaj s Filipom Nerijem, Terezo Avilsko in Janezom od Križa, ga prištevamo med ključne duhovne obnovitelje protireformacijske katoliške Cerkve v 16. stoletju.
Filozof ni bil, a vendar zaradi ustanovitve jezuitskega meniškega reda preprosto ne moremo spregledati intelektualnega vpliva jezuitov, ki so sledili Loyolevim smernicam, na filozofijo. Za 150 let so bili jezuiti vodilni v izobraževanju, namen vseh šol in izobraževanja je bil utrditi vero in vzgojiti nov kader za misijonarsko dejavnost, vendar je izobraževalni vpliv jezuitov daleč presegal ozko zastavljene konfesionalne okvirje. Hkrati z razvijanjem kolonialnega tekmovanja so jezuiti opravljali svojo misijonarsko in v drugem planu izobraževalno dejavnost na dvorih tujih vladarjev. S svojim matematičnim znanjem in poznavanjem kopernikanske astronomije so jezuiti na kitajskem dvoru triumfirali nad mandarinskim izobraženstvom, hkrati pa Zahodu posredovali številna dela kitajskih klasikov. V Paragvajskih pragozdovih je red eksperimentiral s komunističnimi indijanskimi komunami. Vsi ti razlogi rastočega vpliva so pod političnim pritiskom vladarske dinastije Burbonov botrovali na določitev papeža Klementa XIV., da red ukine.
Red se je pod vplivom nekaterih prosvetljenih vladarjev, kot sta bila pruski kralj Friderik Veliki in ruska cesarica Katarina Velika kljub temu ohranil in vse do 1814, ko je bil ponovno priznan pod okriljem katoliške Cerkve, obdržal svoj intelektualen vpliv.
Z razvojem politehniških in uporabnih razsvetljenskih znanosti, pa so vendar jezuiti postopoma izgubljali prvoten intelektualen vpliv. Pripomniti še velja, da se Descartesove »Meditacije« slogovno in oblikovno zgledujejo pa Loyolovih Meditacijah oziroma duhovnih vajah.
25. decembra
… 1709 je bil rojen francoski filozof La Mettrie.
Rubriko pripravlja Boris Blagotinšek, filozofski forum www.mislec.net
GLASBA:
Iztekla se je še ena oddaja, ki služi zorenju kritične substance. Vsi ki ji prisluhnete, vabljeni k sodelovanju preko našega mail naslova zofijini@yahoo.com ali na filozofskem forumu www.mislec.net. Vabimo pa vas tudi k obisku naše spletne starani www.zofijini.net.
K ponovnemu srečanju vas vabimo ob tednu osorej. Lep pozdrav!