3. 10. 2007 Oddaja Zofijinih

Oddaja 3.10.2007

AVIZO

Prav poseben pozdrav v jesenskem terminu izobraževalno – glasbenega varieteja »Zofijini ljubimci«, kot smo v podnaslovu poimenovali oddajo, ki jo za vas že enajsto sezono zapovrstjo tedensko pripravljamo v društvu Zofijinih.

Prihajajoča jesen, po dokaj monotoni in nestimulativni pomladni različici oddaje, obeta pravo malo revolucijo. Poslanstvo oddaje sicer ostaja bolj ali manj nespremenjeno, sprememba se bo zgodila predvsem na nivoju, ki smo ga v preteklosti najbolj kritizirali – in sicer v aspektu sodelovanja študentov Filozofske fakultete v oddaji, ki je bilo vsaj doslej milo rečeno borno. Študentska filozofska misel bo tako, po zaslugi nekaj, vse hvale vrednih radovednih posameznikov, ponovno v središču naše pozornosti.

Ugotovitev bo svoje potrditve deležna že v današnji oddaji, v jedru katere bomo obravnavali poročili iz dveh študentskih taborov, ki sta deloma zaznamovala letošnjo intelektualno poletje v Sloveniji. Poročilo iz prvega, ki je pod naslovom »Levica malo drugače« potekal v začetku avgusta v Portorožu pod pokroviteljstvom društva študentov politologije »Polituss« in društva študentov kulturologije, »Kult.co«, je pripravil Anej Korsika. Drugo, poročilo iz nedavnega tabora pod naslovom »Enake možnosti spolov na področju držav bivše Jugoslavije«, ki je potekala na slovenskem Krasu, pa je pripravil Samo Bohak. Ob tem boste v današnji oddaji deležni še nekaj internih informacij, ki zadevajo program društva Zofijinih za letošnjo jesen in vsakoletne kratke uvodne pridige o stanju filozofije. Ob obilju dobre glasbe, je predstavljen program gotovo pravšnje vabilo, da prihodnjo uro ostanete z nami.

GLASBA:

Človek je bitje razuma. Res je, da ne moremo trditi, da je tudi razumno bitje, a vendarle moramo pred vsako definicijo o človeku upoštevati, da je človeški šele z razumom. Šele z razumom se je človek vzpostavil kot človek, z razumom je izgradil civilizacijo, vzpostavil napredek. Brez razuma ni ne enega, ne drugega, ne tretjega… Ker je filozofija osnovna veda razuma, nikakor ne moremo sprejeti, še manj pa dojeti, da lahko kdo, v aktualnem tu in zdaj, njeno vlogo smeši ali celo zanika.

Podrejanje filozofije ideologiji, se je skozi zgodovino vedno izkazalo za zmotno, če ne celo skrajno kontra-produktivno dejanje. Tako za filozofijo kot samo ideologijo. Filozofija je že od antičnega rojstva smerokaz, ki ideologeme in razne -izme nadzoruje in drži na kratki vrvici. Ne bomo se spuščali v kritiko aktualne ideologije – o tem in podobnih vprašanjih je bilo prelitega že veliko preveč črnila, porabljeno veliko preveč dragocenega časa. A ravno v tem sodobnem kaosu in zaradi njega, bi filozofija morala, skoraj bolj upravičeno kot kdaj poprej, prevzeti vlogo usmerjevalca sodobnega človeka.

O krizi v filozofiji govorimo že kar nekaj časa in kaže, da je končno prišel čas, ko se filozofi z vsem svojim znanjem in modrostjo ponovno pomikajo na čelo družbene pobude, kamor tudi sodijo. Ta pomik ni enoten in absoluten, ter se od regije do regije razlikuje, a je kljub temu neizpodbitno, da se filozofija počasi kobaca iz svoje antikvariatske otopelosti, v katero je bila pahnjena z aktualnimi časi, ko se je bolj ali manj nemočna utapljala v gnojnici pluralistične informacijske družbe.

Z novim pristopom stopamo na plan filozofi, ki se informacijske poplave in relativiziranih pomenov ne bojimo več, temveč nam predstavljajo izziv, na račun katerega smo pripravljeni nekaj narediti tudi v praksi in ne le v teoriji – torišču in jedru klasične salonske filozofije. Tovrstna filozofija med drugim vključuje družbeni aktivizem in intelektualno odgovornost ter tudi ne malo rudarjenja po navlaki, s katero se vsakodnevno soočamo, da bi izkopali vsaj tisto malo smisla, ki je vredno bitja, ki se deklarira za človeško.

In kaj vam ob vseh novostih v naši oddaji obetamo za letošnjo jesen. Koncept oddaje bo vsaj v osnovi ostal nespremenjen. Prisluhnili boste lahko številnim uporabnim informacijam, teoretskim razpravam, intervjujem, reportažam, odlomkom zanimivejših predavanj, ter drugim, tudi praktičnim eksplikacijam filozofskih teorij. Tematsko se bomo lotevali vprašanj, ki smo jih morda v preteklosti v naši oddaji že obravnavali, a ki v današnjem svetu vedno znova zahtevajo in iščejo svojo re-aktualizacijo.

Naša naloga je torej še naprej – vzpostaviti avtoriteto filozofije v družbi, to pa lahko naredimo predvsem s pozitivno praktično primero in intenzivno ter vmesno kritiko. Če je podoba filozofije slaba, se moramo zavedati, da je takšna zato, ker Filozofi sami ne naredimo ničesar, da bi bila boljša. Naj ta uvodnik ponovno velja kot vabilo k povečanemu angažmaju, po intenziviranju dejavnosti in predvsem po medsebojnem sodelovanju in komunikaciji, saj četudi mestoma razmišljamo drugače, se moramo zavedati, da prave spremembe lahko dosežemo le koordinirano in skupaj.

Upamo, da vam bomo v naši oddaji ponovno lahko ponudili nekaj, česar običajno nimate priložnosti slišati na svojem medijskem sprejemniku.

Kot dodatek k oddaji vas vabimo, da redno spremljate našo spletno stran www.zofijini.net ter Marševo spletni stran namenjeno naši oddaji, kjer lahko v arhivu najdete številne posnetke oddaj in predavanj. Za vse komentarje in predloge smo kot vedno dosegljivi preko elektronske pošte na naslovu zofijini@yahoo.com. Vabljeni k soustvarjanju.

GLASBA:

Novice

In kaj vam za jesen obetamo v društvu Zofijinih? Na filmskem področju bo jesen v znamenju ustvarjanja dokumentarnega filma »Filozofija za otroke«. Skupaj z društvom študentov filozofije na mariborski FF, bomo izdajali brezplačno glasilo imenovano »Ustroj«, ki bo zainteresirano javnost obveščalo o delu in aktivnostih študentov filozofije ter ostalih zainteresiranih.

Nadaljevali bomo z javnimi predavanji in okroglimi mizami. Prva bo na sporedu že kmalu. V petek 19.10. bomo predvidoma ob 20. uri v Galeriji Media NOX, gostili nekaj priznanih slovenskih teoretikov in intelektualcev, s katerimi se bomo pogovarjali o razmerju med vero in razumom. Morda najbolj ambiciozen projekt letošnje jeseni bo poskus vzpostavitve mariborskega »Speakers Cornerja«, ki smo ga zaenkrat poimenovali »Govorniški EK«. Naš namen je na ulicah mesta Maribor vzpostaviti ali še bolje, uveljaviti odprti, vsem dostopen javni prostori za izražanje mnenj. Akcija bo svoj vrhunec dosegla ob posebni javni prireditvi 16. novembra, ki bo posvečena dnevu filozofije. Improvizirani govorniški oder bo popolno tehnično opremljen približno trikrat na teden in sicer minimalno po 4 ure na dan. V tem času bodo vsi govori tudi snemani in pozneje v posebnem terminu predvajani na radiu Marš. Vabljeni vsi, ki imate in si tudi upate kaj javno povedati!

V tem strnjenem informativnem poročilu o jesenskem programu naj omenimo še najnovejši prispevek, ki ga lahko najdete na naši spletni strani. V rubriki Zofijina modrost si lahko pod naslovom »Konec novinarstva?«, preberete prevod govora svetovno priznanega avtorja in novinarja Johna Pilgerja. Govori o propagandi, novinarstvu, cenzuri in upiranju Ameriškemu imperiju. Besedilo je transkripcija govora, ki ga je pripravil za konferenco o socializmu (Socializem za 21. stoletje), ki je potekala junija 2007 v Chicagu.

GLASBA:

Poročilo iz poletnega tabora »Levica malo drugače«

Kakšna so bila moja pričakovanja pred letošnjim poletnim kampom Levica malo drugače?

V resnici prav nič dramatična, pričakoval sem prijetno druženje v morskem ambientu Portoroža, spoznavanje novih in zanimivih ljudi, nemara celo kanček bolj jasno idejo o tem kaj naj bi ta čudna zver, po imenu levica sploh bila.

Verjemite mi, dobil sem vse to in še mnogo več. V enem tednu se je v peklenskem tempu zvrstila množica predavanj, okroglih miz, debat, pivskih večerov, piknikov na prostem, poštene doze morskega zraka in kroničnega manjka spanca, vse skupaj pa je bilo začinjeno z nepogrešljivim smehom, ki je bil skozi ves teden naš zvesti spremljevalec. V celem tednu se je izmenjalo čez petinpetdeset udeležencev, med katerimi smo imeli vsak po svoje izdelana mnenja o tematikah katere smo poskušali obravnavati. Kaj točno naj bi levica bila, seveda nismo izvedeli, vsem skupaj pa je postalo jasno, da gre za izredno kompleksen in večplasten pojem, ki nima enoznačnih odgovorov.

Naš 5. tradicionalni poletni kamp, ki smo ga letos že drugič zapored organizirali s kulturološkim društvom Kult.co je tako razkril, da o kakšni definiciji levega oziroma levice ne more biti govora, a resnici na ljubo to niti ni bil naš namen. Precej bolj zanimivo je bilo opazovati vso pestrost, da ne rečem, kar mavričnost gibanj, miselnih tradicij in iniciativ ter akterjev, ki jih lahko vsaj ohlapno stlačimo pod lev del političnega horizonta. Nadvse zanimivo je razmišljati o tem kaj imata skupnega, denimo prof. Debenjak, ki nam je predaval o tem zakaj je danes še zmeraj vredno brati Marxa ter recimo prof. Zadnikar, ki je govoril o mirovništvu in osvobodilnih praksah latinoameriških gibanj. Gre za nepremostljivi prepad med t.i. staro in novo levico, ki ju, če rečemo skupaj z Althusserjem, o katerem nam je predaval Gal Kirn, ločuje epistemološki rez ali pa gre za dve miselni in praktični tradiciji, ki lahko druga drugi marsikaj povesta?

Sploh vemo, kaj naj bi danes tako zelo opevana avtonomija medijev pomenila?

S tem neposrednim vprašanjem nas je izzvala Sandra Bašić Hrvatin in kaj hitro smo ugotovili, da navkljub temu, da smo se vsi strinjali, da je avtonomija dobra stvar za katero se velja boriti in jo ohranjati, nihče od nas ni imel popolnoma jasne ideje kako na področju medijev v praksi in teoriji definirati ta termin. Po vrhunskem predavanju je tako ostala nerazrešena dilema, ki je vsakomur dala misliti. Podobno kot v Platonovih dialogih, ki se vsi po vrsti končujejo v aporiji – zadregi, ki ne ponuja jasnih odgovorov ter bralca sili k dodatnemu razmisleku in prespraševanju.

Kako zelo nasprotujoče so si ideje in akterji na levici je najbolj očitno pokazala okrogla miza »Parlamentarna levica v Sloveniji«, na kateri so nastopili predstavniki Socialnih demokratov, Liberalnih demokratov ter društva Zares. Nemara bi bilo bolj primerno poimenovanje okrogle mize, kar »Parlamentarna leva sredina v Sloveniji«.

Nihče od prisotnih predstavnikov se namreč ni izrekel za levega, temveč je bila vsem ljubša opredelitev za levo sredino, nekateri pa prisegajo celo na preseganje t.i. blokovske delitve na levo in desno ter iščejo prostor za novo politiko.

Prav razlika med visoko politiko in civilno družbo je bila najbolj očitna. Med tem, ko ena stran poskuša čim bolj učinkovito opozarjati na nekatere v oči bijoče probleme naše družbe, se zdi da druga koleba med tem ali sploh je levica ali ne, ter si želi na vse pretege presegati nekaj, kar v resnici ni pametno presegati – parlamentarno demokracijo namreč.

Dejansko se zdi, da so neartikuliranost, neoprijemljivost ter neopredeljenost najvišje vrednote sodobne paralamentarne levice v Sloveniji, ki se ne želi zameriti nikomur, ter s tem seveda tudi ne more koristiti nikomur. Vlado Miheljak v svoji kolumni »Točno opoldne« (objavljeni v Dnevniku, dne 18.7.2007), lepo zapiše, da nas poskušajo prepričati:

(citiram) »Da strankarska kompeticija ni sprejemljiva, da artikulirane (politične) vrednote niso zaželene. Da je idealen kandidat tisti, ki nič ne vidi, nič ne sliši, nič ne reče.« (konec citata)

Bolj pereče kot to, da parlamentarna levica ni dovolj leva oziroma si to ne upa biti, pa je bilo spoznanje, da še zmeraj nima odgovorov na nekatera ključna vprašanja, ki tarejo vse prebivalce Slovenije, navkljub temu, da ne spadajo v klasični kanon levih tematik.

Gre za teme kot so visoka stopnja samomorilnosti, nizka stopnja rodnosti ter zelo zaprta priseljenska politika, če pod vsem skupaj potegnemo črto gre za izrazito nejasno predvsem pa nevzdržno demografsko politiko.

Tovrstna vprašanja pa dejansko presegajo blokovske delitve saj njihove posledice zadevajo ljudi ne glede na njihovo politično prepričanje.

Zato bi se veljalo vprašati – si želimo živeti v družbi, ki bo temeljila na ožanju pravic večine za večje blagostanje manjšine ali pa je bolje, da se podamo po precej bolj naporni poti, ki od nas terja poglobljeni razmislek ter radikalno novo opredelitev družbenih horizontov.

Tega, da bi na levici v bližnji prihodnosti zmanjkalo tematik za vročekrvne polemike se tako nikakor ni bati.

Poročilo je spisal naš ljubljanski sodelavec, podpredsednik društva Polituss, Anej Korsika. Če želite še kakšno informacijo o omenjenem taboru, si lahko kratko poročilo izpod peresa Sama Bohaka preberete tudi v brezplačnem študentskem časopisu »Predor«, ki ga lahko v sklopu našega »online časopisa« v elektronski obliki najdete na naslovu www.zofijini.net. V kolikor želite preveriti vizualne impresije iz tabora, pa vas vabimo k ogledu galerij na naslovih obeh organizatorjev, društva Polituss www.polituss.org, in društva Kult.co www.kultco.org.

GLASBA:

V zadnjem tednu septembra se je na slovenskem Krasu v organizaciji KUDa Anarhiv, društev Agregat in Polituss iz Ljubljane, Enajste teze iz Zagreba, Queer Beograd iz Beograda in Studievereniging Machiavelli iz Amsterdama, odvijala jesenska šola z naslovom »Enake možnosti spolov na področju držav bivše Jugoslavije«. Na njej so se udeleženci iz sodelujočih držav (Slovenije, Hrvaške, Srbije in Nizozemske) v okviru osrednje tematike dotaknili tudi različnih družbeno pomembnih vprašanj kot so npr. nacionalizem, ekonomska neenakost, homofobija, militarizem, rasizem itd.

Vprašanja enakosti po spolu v današnji družbi še vedno ostajajo relevantna. Kljub splošnim liberalnim prepričanjem, da smo enako vrednoteni, da je vprašanje spola že stvar preteklosti ter da feminizem sploh ni več aktualen oziroma je celo nepotreben, je tabor želel dokazati nasprotno. Boj za premoč se dogaja na različnih nivojih. Če verjamemo, da smo svobodni, da se svobodno odločamo in delujemo, to še ne pomeni, da je res tako. Predvsem smo ujeti v vladajočo ideologijo, ki jo prenašamo skozi vsakdanje prakse, kar nam onemogoča vzpostavitev distance ter vpogled v stvar samo.

Enakost spolov, diskriminacija, boj za pravice žensk, feminizem. Čudno zveneče besede, za katere nismo čisto prepričani kaj naj z njimi, pa vendar nam neprijetno odzvanjajo v ušesih kot nekakšen zvočni »deja vu«. Idilična kraška pokrajina, obnovljena kraška hiša obkrožena z gozdovi in trtami, sredi ničesar. Kup filozofov, politologov, sociologov in drugih zanesenjakov obeh spolov je preživelo teden skupaj in poskušalo ugotoviti kaj pomenijo te besede, kako se njihovi pomeni spreminjajo skozi čas in prostor, ter dognati kakšna je njihova vloga v današnji družbi.

Da bi nek fenomen razumeli, se je ponavadi potrebno vrniti nazaj do njegovih korenin. Feministično gibanje se začenja z bojem za pravice žensk in emancipacijo, njegovi začetki zgledajo kot boj Davida proti Goljatu, zato je uspeh gibanja še toliko boj presenetljiv, osebno stavim na kombinacijo vztrajnosti, organiziranosti in ugodnih zgodovinskih okoliščin, vendar kot sem že dejal, nam lahko zgodovina morda poda nekatere odgovore. Zavrtimo si torej odlomek predavanja doktorice Eve Bahovec »O feminizmu na Slovenskem«.

Posnetek Bahovec

Da bi lahko zgodovinska dejstva osmislili in naše vedenje teoretsko dodelali potrebujemo kombinacijo filozofije, psihoanalize in strokovnjakinjo, ki se na feminizem podrobno spozna. Provokativen pogled na to, kaj bi o feminizmu lahko dejala filozof in psihoanalitik, ki ne veljata ravno za ljubitelja žensk, lahko preverimo v predavanju »Freud, ženska in popotnikova senca«.

Posnetek predavanja

Kot ste verjetno že opazili so predavanja, ki vam jih vrtimo v različnih jezikih. Če vam njihovo razumevanje dela težave, ste korak dlje, da bi razumeli komunikacijske šume in kulturni šok, ki smo ga sprva doživeli udeleženci jesenske šole, ki smo en teden skupaj bivali z udeleženci iz celotne bivše Jugoslavije, Nizozemske, Grčije in Anglije. Vendar nam je gradnja babilonskega stolpa vsaj deloma uspela, saj nam zamešani jeziki in kulturne razlike niso preprečili, da bi nadgrajevali našo ustvarjalnost in na koncu tudi predstavili naše delo, ki ga boste lahko preverili v časopisu, ki je še v nastajanju in ob izidu katerega vas bomo seveda pravočasno obvestili.

Skoraj klišejsko dejstvo, da lahko svojo kulturo dodobra razumemo šele, ko jo pogledamo od zunaj, je dobilo svojo potrditev v delavnici, ki jo je vodila nizozemska študentka Ingrid, ki študira v Ljubljani in se ukvarja s problemom nacionalizma v Sloveniji.

Posnetek delavnica Ingrid

Zdaj, ko smo že ovrgli predsodke in razširili naše vedenje, je čas, da iz Evrope napredujemo v širni svet. Na našem taboru nas je obiskal predstavnik svetovne organizacije PGA (People’s Global Action), in nam predstavil ideje in načela te mreže, ki povezuje različna gibanja po svetu, ki se borijo za socialno pravičnost, varovanje okolja proti izkoriščanju človeka in nepravičnosti sistema, za katerega je človek le blago, ki se ga porabi in odvrže, ko ni več koristen. Njihov program lahko strnemo v pet splošnih načel:

1. Jasno zavračanje kapitalizma, imperializma in fevdalizma, vseh trgovinskih pogodb institucij in vlad, ki podpirajo destruktivno globalizacijo.

2. Zavračanje vseh oblik dominacije in diskriminacije, vključno, a ne ekskluzivno omejeno na patriarhat, rasizem in verski fundamentalizem vseh veroizpovedi in sprejemanje polnega dostojanstva vsej človeških bitij.

3. Držo soočanja, saj ne verjamejo, da ima lahko lobiranje velik vpliv na pristranske in nedemokratične organizacije, v katerih je transnacionalni kapital edino resnično vodilo politike.

4. Poziv k direktni akciji in državljanski nepokorščini, podpirajo boj socialnih gibanj in oblike upora, ki povečujejo spoštovanje življenja in pravice zatiranih ljudi, kot tudi izgradbo lokalnih alternativ globalnemu kapitalizmu.

5. Njihova organizacijska filozofija temelji na decentralizaciji in avtonomiji.

Posnetek predstavitev GPA

Upamo, smo vam v predstavljenih prispevkih vzbudili zanimanje za alternativno mišljenje in vzpodbudili razmišljanje o stvareh, ki ste jih morda imeli za samoumevne, ter podali vsaj nekaj informacij in napotkov, ki jih lahko uporabite pri nadaljnjem premisleku.

Posnetke in poročilo je sestavil Samo Bohak.

GLASBA:

Toliko smo vam pripravili za prvo jesensko oddajo.

Morebitne refleksije, tako o oddaji kot o čemer koli drugem, so nadvse dobrodošle na našem mail naslovu: zofijini@yahoo.com ali na filozofskem forumu www.mislec.net. Za vse ostalo vas kot vedno vabimo k obisku naše spletne starani www.zofijini.net.

Zofijini vam dajemo obljubo o ponovnem snidenju ob tednu osorej, do takrat pa vam ekipa v postavi…. odzdravlja: Srečno in hvala za vse!