Psihologija

19. 1. 2024 Cenzurirano

Psihologija religije, 2. del

V prejšnjem prispevku smo zasledovali interes psihologije za religioznost, vse od Freudovih sporov z uradno Cerkvijo, preobrata, ki sta ga uprizorila ego-psihologija in teorija objektnih odnosov ter Allportove dihotomije na intrinzično in ekstrinzično religiozno orientacijo, pa do sodobnejših raziskovalnih pristopov v kognitivni in vedenjski nevroznanosti, genetskih študijah in psihopatologiji....
več
11. 1. 2024 Cenzurirano

Zelo odgovorno in zahtevno delo posameznikov in institucij

Avtor:
Vsak človek se v svojem življenju sooča s težavami, če pa se te začenjajo že v otroštvu, je to še toliko huje. V slovenskem prostoru je veliko otrok in mladostnikov, ki se soočajo s primanjkljaji na čustvenem in vedenjskem področju v razvoju. Običajno najprej iščemo razloge za nastalo stanje...
več
6. 10. 2023 Cenzurirano

Cena ubijanja

Dolgo sem mislil, da jadrnico poganja veter, ki se upira v jadra. Ni mi bilo jasno, kaj posadka ukrene, kadar mora pluti proti vetru. Pred kratkim pa sem ugotovil, da sodobne jadrnice žene isti princip, ki v zraku drži letalo. Jadra so kot krila: razlika v hitrosti vetra med...
več
4. 10. 2023 Cenzurirano

Psihologija religije, 1. del

Psihologija in religija sta v svojem zgodovinskem razvoju na določeni točki neizbežno sovpadli, ne naključno, saj tako psihološki procesi, kot religiozna doživljanja implicirajo kompleksen odnos med subjektivnim in objektivnim. Za psihološke vidike religioznosti se je prvi že pred kakim stoletjem ogreval oče psihoanalize, Sigmund Freud. Običajno se kot najpomembnejše...
več
23. 9. 2023 Cenzurirano

Perfekcionizem najzadnejše

Avtor:
Perfekcionizem je patologija in samo vprašanje časa je, kdaj se bo kot »bolezen« znašel v DSM (Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj). V sodobnem času visokih zahtev in standardov nas veliko trpi za to »boleznijo«. Moj perfekcionizem na primer se z vso silo pokaže ravno pri pisanju takšnih prispevkov. Kompliciram...
več
11. 6. 2023 Cenzurirano

Moralni razvoj in ideološka orientacija, 2. del

V prejšnjem prispevku so bila koncizno predstavljena teoretična izhodišča dveh temeljnih smeri psihologije moralnega razvoja: kognitivne in afektivne. A ta so sprva nastala z namenom pojasniti izključno moralni razvoj individuuma. Zato nič nelegitimnega ne more biti vprašati se še po širših, družbenih razsežnostih, torej nas bodo v nadaljevanju zanimale...
več
22. 4. 2023 Cenzurirano

Moralni razvoj in ideološka orientacija, 1. del

V splošnem bi za moralo kot eno od oblik družbene zavesti lahko dejali, da predstavlja tisti imanentni del človekove biti, ki se zrcali v temeljnem odnosu do sveta, do soljudi in vseh ostalih živih bitij ter seveda do samega sebe. Nesporno je to pogoj učlovečenosti, brez moralnih temeljev človeško...
več
16. 1. 2023 Cenzurirano

Dehumaniziranost – manj kot človeškost

»Tisti, ki vas lahko prepričajo v absurdnosti, vas lahko prisilijo tudi v početje grozodejstev« (Voltaire)  Slavni zvezdnik ameriškega heavy metala, izpričani ultrakonservativec Ted Nugent, se je za časa administracije Baracka Obame obregnil obenj, češ, da je podčlovek, mešanec in se kasneje sicer opravičil, a ne njemu, temveč konservativni stranki...
več
29. 10. 2022 Cenzurirano

Zakaj morajo živali tako trpeti?

»Auschwitz se poraja povsod, kjer kdo ob pogledu na klavnico reče: ʾSaj so samo živaliʿ«. Theodor Adorno »Če bi imele klavnice steklene stene, bi vsak postal vegetarijanec«. Paul McCartney V predhodnem poglavju smo videli, da lahko negativen vpliv desničarske ideologije pričakujemo tudi v odnosu do narave in podnebnih sprememb....
več
4. 9. 2022 Cenzurirano

Na čigave grobove bodo scali naši vnuki?

Zanikovanje podnebnih sprememb lahko imamo za posebno vrsto teorij zarot. Kontradiktorne, nejasne, celo zlonamerne informacije političnih in ostalih družbenih odločevalcev glede okoljske problematike v marsičem prispevajo k širjenju konspiracizma. Značilno je izpostavljanje vloge ekologov, ekspertov za podnebne spremembe in tudi nekaterih politikov, ki bi naj znanost zlorabljali za svoje...
več
18. 4. 2022 Cenzurirano

Avtoritarci in socialno dominantni, fuck off!

V prejšnjem prispevku smo videli, kako sta ameriška psihologa Felicia Pratto in Jim Sidanius v 90. letih prejšnjega stoletja s sintezo lastnih izsledkov in različnimi koncepcijami drugih avtorjev glede socialnih stališč in medskupinskih odnosov, ustvarila lastno teorijo, poimenovano teorija socialne dominantnosti (social dominance theory – SDT), zelo širok pojasnjevalni...
več
17. 3. 2022 Cenzurirano

Orientacija socialne dominantnosti kot mlinski kamen okoli vratu naše civilizacije

Največje katastrofe nekoč in danes, ki so neizbrisno prizadejale našo civilizacijo, poleg upoštevanja ekonomskih in socioloških dejavnikov, navsezadnje tudi zgodovinske umeščenosti, porajajo tudi vprašanja, kakšna je bila sploh vloga osebnosti tistih najbolj izpostavljenih političnih odločevalcev, ki so krojili usodo celotni človeški skupnosti in ali obstajajo kakšne psihološke dispozicije pri...
več
18. 1. 2022 Cenzurirano

Teorije zarote: slepi, ki nosi hromega! 2. del

Veliko teorij zarote za zmeraj ostane le fikcija, nekaj namišljenega, prismuknjene nebuloze pač, katerim se lahko edinole smejemo. Taka je recimo teorija, da je bivši ameriški predsednik Obama pravzaprav v resnici reptil. Ali pa, da je cepivo zoper COVID-19 opremljeno s čipi za nadzorovanje. Ampak ali jih lahko kar...
več
11. 1. 2022 Cenzurirano

Teorije zarote: odkod so se vzele? 1. del

Vse kaže, da so teorije zarote stalnica človeške civilizacije. O tem pričajo primeri že od antike naprej, znano je, da so se te razširile o požigu Rima, čeprav je bil cesar Neron tedaj nekje drugje in je celo organiziral pomoč, brž ko se je vrnil v mesto. Nekatere so...
več
3. 12. 2021 Cenzurirano

V koga so zakrinkani makiavelisti, narcisi, psihopati?

Bere se skorajda kot kriminalka ali še bolje, kot dobra vohunska zgodba. Že kmalu po podpisu Varšavskega pakta, ki je utrl pot sovjetski dominaciji v vzhodnoevropskih državah in s tem definitivno razdelitev Evrope z »železno zaveso« na dva antagonistična pola, se je pričela skupina pogumnih poljskih, čeških in madžarskih...
več
9. 10. 2021 Cenzurirano

Ali je obstoj demokratične družbe iskanje kvadrature kroga?

Komajda lahko dvomimo, da so sredini protestniki proti strahovladnim epidemičnim ukrepom, pod taktirko karizmatičnega Stevanovića in njegove zaenkrat še marginalne stranke Resni.ca, dobesedno ukradli šov petkovim kolesarjem. Videz je, kot da je slovenska civilna družba s tem dobila večji pospešek v smeri brezkompromisnosti, igranja na vse ali nič. Politični...
več
25. 8. 2021 Cenzurirano

Kako obglaviti stoglavega zmaja?

Naša preljuba domovina Slovenija je v težavah. V velikih težavah. Krotovičita jo dve sočasni nadlogi – napredujoča epidemija  in avtoritarna vladavina skrajne desnice. Posledica slednje je med drugim (ali predvsem) nameščanje njenih zvestih strankarskih kadrov sedaj več ne le na najodgovornejše pozicije v državnih podjetjih, v nadzornih svetih in...
več
21. 5. 2021 Cenzurirano

Ali obstaja nacistična duša?

Zagotovo bolj tragične izkušnje, kot je bila tista med II. svetovno vojno, človeštvo še ni doživelo. Sam obseg in bestialnost destrukcije še danes presegata še tako divjo domišljijo. Zato se ne gre čuditi, da se je že med samim potekom vojne, tedaj, ko so v medije pricurljale prve vesti...
več
16. 2. 2021 Cenzurirano

Impotentnost populistične skrajne desnice

Včasih se zgodi, da industrija zabave nastavi ogledalo sodobnemu času in to povsem nenamerno tam, kjer ne bi pričakovali. Nekaj takega se je z vsemi neprijetnimi konsekvencami zgodilo  znanemu ameriškemu filmskemu igralcu Melu Gibsonu. Le kdo se ne spomni njegovih navdušujočih vlog v postapokaliptičnih akcijskih filmih o Mad Maxu?...
več
15. 2. 2021 Cenzurirano

Podpora Muzeju norosti: Muzej sodi v grad, svoboda pa v ljudi

Iz Zavoda Hrastovec – Trate so se leta 2006 ljudje s težavami v duševnem zdravju in razvoju – v tistih časih znani kot ”živčno bolni”, po domače ”nori”, realno pa ljudje, ki so za življenje potrebovali nekaj podpore zaradi različnih življenjskih okoliščin, preselili v bivalne enote. To so hiše,...
več
26. 11. 2020 Cenzurirano

Pomen družine in svojcev za kakovost življenja starostnikov

Avtor:
V globalni družbi razvitih držav se prebivalstvo vse bolj stara. To dejstvo predstavlja enega največjih ekonomskih in socialnih izzivov v prihodnosti. Tako naj bi bilo v Sloveniji po predvidevanjih (Vertot, 2010)1 do leta 2060 30 % prebivalstva starejšega od 65 let, zato je upravičeno vprašanje, kako pripraviti starostnike na...
več
19. 11. 2020 Cenzurirano

Anti-avtoritarci vseh dežel, združite se!

Se še kdo spomni udarnega komada britanske progresivne rock skupine King Crimson z naslovom 21st Century Schizoid Man iz davnega leta 1969? Dobesedno zažre se vam v možgane. Še danes se je ne bi sramovali nobeni zapriseženi noise rockerji. Takole gre: Cat’s foot iron claw Neurosurgeons scream for more...
več
8. 11. 2020 Cenzurirano

Starostniki potrebujejo našo pomoč in razumevanje

Avtor:
Starost je življenjsko obdobje, ki ga posamezniki različno doživljajo, le-ta pa vpliva na oceno lastnega stanja, odnos do okolja in strategije, ki jih izbirajo za svoje življenje. Staranje pa je proces, ki traja vse življenje, od rojstva do smrti. Starostnikom v tretjem in kasneje četrtem življenjskem obdobju moramo zaradi...
več
9. 10. 2020 Cenzurirano

Pljuvanje v lastno skledo

Po predsedniških volitvah v ZDA leta 2004 je satirični časopis The Onion (Čebula) objavil članek, v katerega so hudomušno vtaknili tudi izmišljen citat zmagovalca takratnih volitev, predsednika Busha. Glasil se je takole: »Zavezništvo med drobno frakcijo tistih z vrha piramide in ogromno maso neumnežev tam spodaj, nikoli ni bilo...
več
4. 8. 2020 Okrogla miza

Empatija za čuteče

Okrogla miza in filmski večer posvečen starosti v sklopu ciklusa filmskih projekcij z diskusijami Dokudoc Dokumentarna obzorja AGD Gustaf, Mitra, društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga, in Društvo za razvoj humanistike Zofijini ljubimci, smo v sklopu šestega večera cikla filmskih projekcij z diskusijami »Dokudoc Dokumentarna obzorja«, spregovorili...
več
16. 7. 2020 Cenzurirano

Potrebe starostnikov v tretjem in četrtem življenjskem obdobju

Avtor:
Že od nekdaj so potrebe po hrani, pijači ter zaščiti telesa, tako z oblačili kot v primernem bivališču, osnovne človeške potrebe. Tem potrebam je potrebno v današnjem kompleksnem okolju sodobne globalne družbe dodati še potrebe po zdravstvenem in socialnem varstvu ter izobraževanju. Zadovoljevanje vseh naštetih osnovnih človeških potreb spada...
več
11. 7. 2020 Cenzurirano

Funkcija staršev pri vzgoji otrok v mladinskem domu

1 Uvod V Mladinskem domu Mariboru v procesu dela izvajamo vzgojo in socializacijo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Mladinski dom Maribor ima devet stanovanjskih skupin, ki so lokacijsko ločene, dve mladinski stanovanji, stanovanje, kjer se izvaja poldnevni program, terapevtsko kmetijo v Moščancih in v enoti Slivnica...
več
15. 6. 2020 Cenzurirano

Le kako si drznete?

Uvod Začel bom s pogledom na današnji svet, vendar nekoliko raztegnjen v prostoru in času. V osrednjem delu tega eseja pa bom v to širšo sliko umestil še našo aktualno slovensko izkušnjo, ki že kar sama od sebe kliče h kritični besedi. Ne mislim, da sem pametnejši od drugih....
več
9. 6. 2020 Cenzurirano

Osebnostne motnje sodobnega časa in njihov vpliv na družbo

Dovolj plavzibilno se zdi, da družbeni razvoj preoblikuje tudi posameznikovo osebnost, z njo vred pa postajajo prevalentne oblike psihopatologije, ki jih dotlej še nismo poznali. Če lahko rečemo, da sta bili nekoč histerija in obsesivna nevroza prepoznavni značilnosti zgodnje stopnje kapitalizma in se je Sigmund Freud pred dobrim stoletjem...
več
4. 5. 2020 Cenzurirano

Neponovljiva validacijska študija avtoritarnosti

Včasih se primeri, da so znanstvena dognanja plod srečnih naključij. Ravno to bi lahko rekli za raziskavo, kateri težko najdemo para v sodobnejši znanstveni literaturi. Gre namreč za izredno zanimivo validacijsko študijo avtorjev Johna M. Steinerja in Jochena Fahrenberga, ki sta jo najprej opravila med leti 1962 in 1966...
več
25. 3. 2020 Cenzurirano

Sovražniki svobode*

Vzpon skrajne desnice v zadnjih letih ni nepričakovan. Na to možnost so humanistični misleci opozarjali že desetletja. Kar se zdi bolj presenetljivo, je lahkotnost, s katero ostali deli družbe tako neprizadeto, pasivno spremljajo to novodobno reprizo. Kot da se iz zgodovine ne naučimo ničesar. Še več, vtis je, da...
več
26. 2. 2020 Cenzurirano

Ali so avtoritarni tudi levičarji?

Distinkcija političnega spektra na dve diametralno nasprotni poziciji »levo« in »desno«, je v veljavi v znanstvenem diskurzu, pa tudi v vsakdanji rabi, vse od časov francoske revolucije 1789, ko se je francoska narodna skupščina razdelila na podpornike revolucije in na podpornike monarhije. Odtlej levičarje in desničarje označuje diametralno nasprotni...
več
5. 12. 2019 Cenzurirano

Zato, ker jih mame niso imele rade…

Fenomen avtoritarnosti, kot relevantno družbeno vprašanje, je nemara danes pomembnejše kot kadarkoli doslej v zgodovini naše civilizacije, ko se, kakor je videti, majejo njeni temelji.  V politologiji se sam pojem avtoritarnosti nanaša na tisto obliko vladanja, za katerega sta značilni močna centralna oblast in omejene politične svoboščine. Avtoritarni režim...
več
12. 10. 2019 Cenzurirano

Ali so rasisti res blazni?

V današnjem času smo lahko bolj kot kadarkoli prej prepričani, da je rasa socialno-politični pojav, ne pa neka specifična biološka danost. Slednja sintagma je posledica človeku imanentne težnje po klasifikaciji, na osnovi katere nastajajo stereotipi, te tako usodne spoznavne kategorije o pripadnikih določenih socialnih skupin (ras, etnij, družbenih razredih...
več
24. 8. 2019 Cenzurirano

Kako ustaviti osebnostno motene politike?

V današnjih težkih, za celotno človeštvo nemara usodnih časih, nesporno pomeni ključni prispevek humanističnih znanosti, zlasti s področij socialne in politične psihologije, dosledna analiza in interpretacija vpliva populističnih voditeljev na vedenje širokih ljudskih množic. Po eni strani nas mora zanimati, zakaj pravzaprav upoštevanja vreden delež populacije pri nas in...
več
2. 7. 2019 Cenzurirano

Kaj pogojuje družbeni napredek?

V prejšnjem sestavku je bilo govora o vplivu inteligentnosti na razvoj specifične ideološke orientacije. Že mnoge starejše, še posebej pa sodobnejše študije so potrdile povezanost nižjih kognitivnih sposobnosti (IQ) z desničarsko avtoritarnostjo (RWA), kar privede do t.i. socialne konservativnosti (sprejemanje tradicionalnih in moralnih vrednot, podrejanje etabliranim institucijam, zavračanje sekularizma...
več
15. 6. 2019 Cenzurirano

Ideološka orientacija in inteligentnost

Zakaj še zmeraj tabuizirana téma? Številni raziskovalci so že od samega začetka testiranja inteligentnosti pred skoraj 100 leti, merili to individualno psihološko značilnost pri celem spektru zelo različnih spremenljivk: spolu, razvojnih obdobjih, poklicni orientaciji, socialno-ekonomskem statusu, nacionalni in verski pripadnosti ter seveda, kot sem podrobneje pokazal v prejšnjem prispevku,...
več
20. 5. 2019 Cenzurirano

Zablode biologije rase

Zgodovina zahodne civilizacije izpričuje, da so že v sivi davnini obstajale delitve in pojmovanja neenakosti med ljudmi. V Antiki vrhunec diskriminacije predstavlja Platonova hierarhija bitij, kjer bogovom sledijo ljudje, nato živalsko in rastlinsko carstvo, na dnu je neživa narava. Odnos nadrejenosti in podrejenosti se pri ljudeh pokaže v razliki...
več
4. 3. 2019 Cenzurirano

Kako do eliminacije predsodkov?

Tisti, ki smo izkusili zeitgeist neponovljivih 60. let prejšnjega stoletja, se še danes z nostalgijo oziramo za njimi. Pa ne le zaradi izjemnosti takratne popularne glasbe (le kdo lahko pozabi Beatle, Stonse, Hendrixa, Joplinove in vseh ostalih?) ter dobesedno eksplozivnega razvoja vseh ostalih področij kulture nasploh, ampak tudi (ali...
več
22. 2. 2019 Oddaja Zofijinih

Oddaja, 21.2.2019

Avizo Lepo pozdravljeni v oddaji Zofijini ljubimci, ki jo za radio MARŠ in spletni podcast, pripravljamo v Društvu za razvoj humanistike! V današnji oddaji bomo v prvem delu oddaje v prispevku ameriškega kliničnega psihologa Bruca Levina preiskovali zakaj na kupce, študente, delavce in volivce potrošništvo in behaviorizem gledata na...
več
16. 2. 2019 Obvestila

Napovednik oddaje Zofijini ljubimci, 21. februar 2019

V aktualni oddaji bomo v prvem delu oddaje v prispevku ameriškega kliničnega psihologa Bruca Levina preiskovali zakaj na kupce, študente, delavce in volivce potrošništvo in behaviorizem gledata na isti način: kot na pasivne, pogojevane objekte. V drugem delu oddaje pa bomo prisluhnili blogovskemu zapisu kanadskega publicista Davida Caina, ki...
več
7. 2. 2019 Oddaja Zofijinih

Oddaja, 7.2.2019

Avizo Lepo pozdravljeni v oddaji Zofijini ljubimci, ki jo za radio MARŠ in spletni podcast, pripravljamo v Društvu za razvoj humanistike! Na predvečer slovenskega kulturnega praznika se spodobi, da smo »kulturni«. Zato v današnji oddaji začenjamo s prispevkom Andreja Korošaka z naslovom »Prešiček kot vrh ledene gore«, v katerem...
več
2. 2. 2019 Kotiček

Hipernormalizacija

Avtor:
HyperNormalisation, 2016, Adam Curtis HyperNormalisation (Hipernormalizacija) je video-esej angleškega dokumentarista Adamu Curtisa, ki ga je leta 2016 pripravil za BBC. Film je bil narejen posebej za BBC-jev iplayer (BBC-jev spletni video portal) in ni bil in ne bo prikazan na televiziji. Epska, skoraj tri ure trajajoča zgodba, se v prepoznavnem...
več
30. 1. 2019 Cenzurirano

Prešiček kot vrh ledene gore

Sedaj, ko so se »velike« teme, kot npr. Ljubljanska banka, pa drugi tir, begunska problematika, sovražni govor itd., vsaj delno ali začasno umaknile v ozadje, se toliko lažje prebijejo do pozornosti javnosti tiste, ki so dolgo bile zanemarjene, hote ali nehote. Ena takšnih je zagotovo problematika trpinčenja in mobinga...
več
27. 12. 2018 Cenzurirano

Predsodki, stereotipi, diskriminacija, 1. del

Ali so predsodki res mlinski kamni okoli vratu naše civilizacije? Predsodki so nujno zlo v razvoju človeške družbe. Brez njih ta pravzaprav ne obstaja, saj jih najdemo že v sužnjelastništvu in kastnih socialnih sistemih ter mnogo kasneje v vseh modernih družbah. So negativna stališča, posplošene, povsem neupravičene sodbe o...
več
5. 11. 2018 Cenzurirano

Vojna za sinapse

To, da se je Levica kot elektron zavihtela v orbito, sklenjeno okoli jedra peterih bolj ali manj izrazitih neoliberalnih strank, je dosežek brez primere. Je to umetnost združevanja nezdružljivega? Ali zgolj začasni domet? Le kako se v nadaljevanju kosati z zabetoniranimi predsodki in rigidnimi mentalnimi okvirji koalicije? Kako prepričati...
več
1. 10. 2018 Cenzurirano

Avtoritarni strah – znotraj votel, okoli pa ga nič ni

Skrajni desničarski populizem postaja neznosni nevralgični vozel v že tako ali tako dovolj zapletenih aktualnih družbenih razmerah. Videti je, kot da ključni družbeni odločevalci, torej zlasti etablirana politika, le s težavo najdejo protistrup tej verjetno najbolj nevarni nadlogi, ki je dosegla zdaj že epidemične razsežnosti v večini evropskih držav,...
več
30. 8. 2018 Cenzurirano

Psihologija konservativizma, 2. del

Pogled od blizu v konservativno dušo Politični koncept konservativizma se v posameznikovem vrednostnem sistemu reflektira kot težnja po ohranjanju socialne stabilnosti in kontinuitete. Prav zaradi tega gre za navezanost na tradicionalne institucije, prakse, hierarhične odnose, lastnino. Je preferenca do vsega znanega, preizkušenega, do zgodovinske zapuščine, tistega, kar smo nasledili...
več
16. 8. 2018 Oddaja Zofijinih, Podcast

Oddaja, 16.8.2018

Avizo Pozdrav v oddaji, ki jo na spletu in za radio MARŠ pripravljamo v društvu Zofijini ljubimci! V današnji oddaji bomo uvodoma prisluhnili prispevku doktorja Borisa Vezjaka z naslovom »Burkini in domača psihopolitika gnusa«, v nadaljevanju oddaje pa bomo prisluhnili dvema prispevkoma iz nove številke društvenega glasila Zofijinih ljubimcev, »Ustroj«....
več
2. 8. 2018 Oddaja Zofijinih, Podcast

Oddaja, 2.8.2018

Avizo Pozdrav v oddaji, ki jo na spletu in za radio MARŠ pripravljamo v društvu Zofijini ljubimci! V današnji oddaji bomo prisluhnili prispevku doktorja Andreja Adama z naslovom »O samoaktualizaciji«, v katerem na sledi BBC-jeve dokumentarne serije »Stoletje jaza«, razkriva sodobni razvoj ideje o samoaktualizaciji, in prispevku Andreja Korošaka...
več
23. 7. 2018 Obvestila

Napovednik oddaje Zofijini ljubimci, 2. avgust 2018

V aktualni oddaji Zofijinih ljubimcev bomo prisluhnili prispevku doktorja Andreja Adama z naslovom »O samoaktualizaciji«, v katerem na sledi BBC-jeve dokumentarne serije »Stoletje jaza«, razkriva sodobni razvoj ideje o samoaktualizaciji, in prispevku Andreja Korošaka z naslovom »Preroki prevare«, v katerem se loteva psiho-socialne primerjave populizmov dvajsetega stoletja z aktualnim...
več
6. 7. 2018 Cenzurirano

Psihologija konservativizma, 1. del

Družbene implikacije konservativne politike John W. Dean ni kdorsibodi. Je spoštovan ameriški politik, odvetnik in investicijski bankir, bivši republikanec, sedaj se deklarira kot neodvisen. Za časa Nixonove vlade je bil globoko vpleten v proslulo afero Watergate. Ker je v spletu okoliščin, ko je takrat celotna desna politična provenienca reševala...
več
23. 6. 2018 Kotiček

Propaganda – oblikovanje soglasja

Edward Bernays in znanost oblikovanja javnega mnenja (Propaganda – La fabrique du consentement, Jimmy Leipold, 2017) Kako lahko nadzorujemo množice? V drugi polovici 19. stoletja je psihologija pričela ponujati določene odgovore. Francoski dokumentarni film se osredotoča na pionirja odnosov z javnostmi Edwarda Bernaysa in razkriva metode oblikovanja soglasja. Prirejeni...
več
25. 5. 2018 Oddaja Zofijinih

Oddaja, 24.5.2018

Avizo Spoštovani, spoštovane! Dobrodošli v novi oddaji Zofijinih ljubimcev! V tokratni oddaji bomo govorili o filozofiji medijev. Za izhodišče bomo vzeli razpravo, ki je na temo »Medijska realnost med resnico in lažjo« pred kratkim v sklopu Filozofskih večerov, ki jih pripravlja Oddelek za filozofijo mariborske Filozofske fakultete, potekala v...
več
22. 5. 2018 Cenzurirano

Psihopatologija ekstremne desnice

Zmeraj, ko se na političnem bojnem polju, še posebej to velja za čas pred volitvami, soočita oba ideološka pola, torej levi in desni, se diskurz zmeraj odločneje osredinja na eno od ključnih vprašanj: kaj pa psihopatologija, mentalno zdravje teh ali onih nosilcev političnih prepričanj? Menda je to eden zadnjih...
več
9. 5. 2018 Zofija v medijih

O samoaktualizaciji

Avtor:
Zgornji naslov je prevzet po tretjem delu dokumentarne serije Stoletje jaza, ki jo je leta 2002 za BBC posnel Adam Curtis. Tukaj ne bom povzemal celote, osredotočil se bom le na idejo spreminjanja samega sebe, na samoaktualizacijo, ki je, med drugim, tematizirana v dokumentarcu. Preidimo k filmu. V nadaljevanju...
več
27. 4. 2018 Cenzurirano

Preroki prevare

Kadar demokratično družbo razjedajo notranji konflikti tako močno, da se zdi konec blizu, se nujno pojavljajo demagogi, populisti, tisti »preroki prevare« kakor jim pravita sociologa Leo Lowenthal in Norbert Guterman, nemška imigranta v ZDA, ki sta najbolj neposredno izkusila brutalnost nacističnega režima. Njuna knjiga z istim naslovom (Prophets of...
več
27. 3. 2018 Cenzurirano

»Živimo v prezira vrednih časih!«

»Živimo v prezira vrednih časih!« je nekoč dejal znani francoski filozof, filmski ustvarjalec, levičarski aktivist in utemeljitelj situacionizma, Guy Debord. Ampak to je bilo že v davnih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja! Le kaj bi porekli za današnji čas? Za obdobje, ki ga morda najbolje označuje izraz vsesplošna družbena dezintegracija,...
več
26. 3. 2018 Kotiček

Ali je narobe, če zdravimo depresijo?

Vprašaj filozofa! – vi sprašujete, filozofi odgovarjajo Vprašanje: Kot nekdo, ki je klinično depresiven, se pogosto sprašujem: ali je s filozofskega vidika narobe, če poskušamo depresijo zdraviti? Ljudje so depresivni z nekim razlogom, verjetno zato, ker je življenje, ko se mu enkrat posvetiš, prekleto depresivno. Zdi se mi, da...
več
16. 3. 2018 Cenzurirano

Kaj je naplavilo Trumpa in brexit?

Ko kapitalizem razpada, smrdi po fašizmu, je znana marksistična maksima. Zgodovina nas uči, da zmeraj, ko se izjalovi revolucija, pride do nasprotnega zasuka v desno, danes vidimo, da v skrajno desno. Pretnja radikalni spremembi razdiralne neoliberalne doktrine, ki so jo napovedovali pozitivni premiki v zadnjih letih (Bernie Sanders v...
več