Friedrich Nietzsche

11. 5. 2018 Predavanje

Arthur Schopenhauer – Trdovratni človek morale

Če je misel Arthurja Schopenhauerja pri nas manj prisotna, tega zagotovo ne moremo trditi za filozofsko in kulturno tradicijo onkraj naših meja. Nanj so se sklicevali takšni velikani kot Lev Tolstoj, Thomas Mann, Heinrich Hesse, Carl Jung, Friedrich Nietzsche in Ludwig Wittgenstein. Filozofa, ki ga kot osrednje miselno izhodišče...
več
22. 11. 2016 Posvet

Strah

Svetovni dan filozofije 2016 Osrednja prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu filozofije je v četrtek, 17.11.2016 potekala v Mariboru (Kazinska dvorana, SNG) in bila namenjena filozofskim in drugim tematizacijam fenomena strahu. Med drugimi so nastopili: dr. Renata Salecl, dr. Peter Klepec, dr. Mirt Komel, dr. Smiljana Gartner. Strah in njegovi duhovi...
več
11. 4. 2016 Cenzurirano

Panamski dokumenti, globalni problemi in potreba po novih rešitvah

»There are only global solutions to global problems« (Zygmunt Bauman) Ko sem opravljal podiplomski študij iz politične ekonomije, sem na univerzi v Cambridgeu prisluhnil zanimivemu predavanju o političnih in ekonomskih vidikih globalizacije. Mednarodno priznani intelektualec Zygmunt Bauman je svoj poseg zaključil s sledečo mislijo: »globalni problemi zahtevajo globalne rešitve«....
več
20. 11. 2015 Posvet

Nevedni učitelj, sokratski učitelj

Svetovni dan filozofije 2015 V sodelovanju z Nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom smo v četrtek, 19. novembra 2015 v Cankarjevem domu v Ljubljani obeležili Unescov Svetovni dan filozofije, ki je letos nosil naslov: »Nevedni učitelj, sokratski učitelj«. O temi so v razpravi razmišljali filozofi različnih smeri...
več
13. 1. 2015 Kotiček

O delu, ideologiji dela in alternativah

Avtor:
Naša doba je, kot pravijo, stoletje dela; dejansko pa je stoletje bolečine, bede in pokvarjenosti. (Paul Lafargue, Pravica do lenobe, 1883) Več kot stoletje kasneje še vedno trdno z obema nogama stojimo v »stoletju dela«. Vsa nedavna stoletja so bila stoletja dela, stoletja bolečine, bede in pokvarjenosti. In prav...
več
21. 11. 2014 Posvet

Orientacija v življenju, orientacija v mišljenju

Svetovni dan filozofije 2014 V sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom, smo 20. novembra 2014 v Cankarjevem domu v Ljubljani obeležili Unescov Svetovni dan filozofije, ki je letos nosil naslov: »Orientacija v življenju, orientacija v mišljenju«. O postavljeni temi so v razpravi razmišljali filozofi...
več
9. 7. 2014 Kotiček

Povratek skupine Borghesia

Glasbena skupina Borghesia se po dolgoletnem premoru končno vrača na sceno »God Is Dead. God Remains Dead« (F.W. Nietzsche, 1883) »And Man Created God« (Borghesia, 2014) Alternativna rock zasedba Borghesia je pred nekaj tedni izdala novo zgoščenko z naslovom »And Man Created God« (»In človek je ustvaril Boga«), in...
več
3. 6. 2013 Kotiček

Neoliberalni napad na javno šolstvo

(delni izpiski) UVOD Šola doživlja krizo. Razsvetljenska ideja emancipacije z znanjem postaja v razmerah tržne kulture nepotreben mit, [nekdanja ideološka zasnova šole postaja celo ovira. S tega vidika je mogoče krizo šole dojeti kot spor dveh zasnov, dveh ideoloških utemeljitev šole,...
več
12. 11. 2012 Zofija v medijih

Prihodnost vednosti

Kako so kompetence nadomestile modrost Znameniti matematik Carl Friedrich Gauss (1777–1855) je leta 1853 svojemu študentu Riemannu naročil, naj pripravi habilitacijo, torej čisto teoretsko delo o temeljih geometrije. Takrat nihče ni vedel, niti ni mogel predvideti, da bo ta miselni napor igral ključno vlogo v življenju voznika, ki ga...
več
28. 9. 2012 Zofijina modrost

Očrt filozofije breztalnosti Leva Šestova

Šestov se tako kot Nietzsche upira vsakršni filozofski učenosti, ki mu pomeni plod umskega rokodelstva, logičnih izračunov in sklepov, kar človeka odmika od intuitivnih, kreativnih vzponov ustvarjalnega duha. »Dokler bo vladala logika, bo pot k metafiziki zaprta.« Brezmejno svobodo doživimo šele s premagovanjem umskih principov (samorazvidnosti). Tako so dihotomije...
več
22. 4. 2012 Zofijina modrost

Človek, quo vadis?

Kratek razmislek o gotovosti in smislu filozofiranja v sodobnosti Platon kot prvi metafizik je gotovost postavil onkraj človeka z vpeljavo idej in sveta idej, ki v naš, fizični svet, odsevajo sence. Resnični svet je torej onkraj, ne tostran in je spoznaten po poti razuma, z motrenjem idej. Osrednja ideja...
več
12. 9. 2010 Zofijina modrost

Ostržek ali uvod v etiko

Avtor:
Uro začnem z naivnim vprašanjem ali lahko naredimo1 vse, kar hočemo, ali so torej moja dejanja omejena ali neomejena. Naredim sicer lahko, povedo dijaki, a včasih se moramo soočiti s posledicami dejanj (tako ne moremo brez posledic skakati v prepad,…, prav tako moramo upoštevati družbene norme, predpise, zakone, kar...
več
9. 12. 2009 Publikacije

Ustroj, številka 8

KLIKNI NA SLIKO (PDF) Iz vsebine: UVODNI ESEJ – ZGODOVINA NEKE PRIHODNOSTI – KAM NAPREJ? – UTD ALI VSAKDO NAJ PREŽIVI – ROBINZONADE KOT EKONOMSKA STRATEGIJA – OSNOVE ZA TVORBO IN UDEJANJANJE NOVEGA DRUŽBENEGA NAZORA – PODOBE IDEOLOGIJE – EKONOMIJA OD IN ZA LJUDI – 1968 IN VRATA DO...
več
15. 2. 2009 Zofija v medijih

Revolucija malo drugače?

Avtor:
»Lastniki kapitala in poslovneži bodo vplivali na delavce in stimulirali njihovo potrebo po kupovanju njihovih dragih proizvodov: stanovanj, hiš in tehnologije, z najemanjem dragih hipotekarnih kreditov, do nivoja nevzdržnosti. Na koncu bodo ti neporavnani krediti povzročili bankrot bank, katere bodo morale biti nacionalizirane, država pa bo nato odšla po...
več
9. 8. 2008 Publikacije

Ustroj, številka 4 – 6

KLIKNI NA SLIKO (PDF) Iz vsebine: Fenomen spreobrnjenega kadilca – Erozija zdravega razuma in kritika nekritičnega uma – Qu’est ce que c’est la philosophie? – Svoboda – Tovar’ši, jest vam ne verjamem – Preoblika družbe – Svobodni trg kot iluzija svobode – Popolnost – Vice – Kolodvor – Poboj...
več
17. 6. 2008 Glasbeni ciklon

Frederick Delius

Današnji Glasbeni ciklon bomo posvetili angleškemu skladatelju nemškega rodu, Fredericku Deliusu, ki je v začetku 20. stoletja zasnoval samosvojo različico impresionističnega glasbenega jezika. S tem namenom bomo prisluhnili kratkemu intermezzu iz opere »A Village Romeo and Juliet« z naslovom »The Walk to the Paradise Garden«, času primernemu glasbenemu delu...
več
19. 4. 2008 Zofijina modrost

Filozofija kot terapija?

Alain de Botton, Utehe filozofije (The Consolations of Philosophy, 2000), Vale-Novak d.o.o., Ljubljana, 2001 Storilnostno naravnano življenje v moderni družbi, ko človek samega sebe vrednoti le preko drugih ljudi in predmetov, povzroča vsesplošno nevrotičnost. Nekakšna »velika tesnoba« in nezadovoljstvo silita ljudi k iskanju terapevtskih učinkov v vseh možnih stvareh:...
več
2. 12. 2007 Publikacije

Ustroj, številka 1 – 3

KLIKNI NA SLIKO (PDF) Iz vsebine: Uvodnik – Nerazumnost vere in vera v razum – Od Boga ali iz opice? – Svoboda govora – (Ne)odgovornost intelektualcev – Razkol človekovega ideala – Nietzsche in politično – Problem laži v politiki – Ekonomija discipline – Rojstvo imperija – Tekoča roža –...
več
30. 8. 2007 Kotiček

Teorija in praksa: demokracija in filozofi

Benjamin R. Barber je ameriški politični teoretik, najbolj znan po knjižni uspešnici iz leta 1996, »Jihad vs. McWorld«. Trenutno drži pozicijo rednega profesorja na Univerzi v Marylandu. Kot politični teoretik, Barber zagovarja stališče, da je civilna družba in državljanska participacija v svetu po hladni vojni, nujna kot orodje za...
več
18. 7. 2007 Oddaja Zofijinih

Oddaja 18.7.2007

V aktualni sezoni Zofijinih ljubimcev vas z nekoliko spremenjenim konceptom kot vedno vabimo na pot spoznavanja. V tokratni ediciji oddaje boste lahko iz serije posvečene evropski kulturi in misli 19. stoletja, prisluhnili vsevednemu predavanju o filozofiji Friedricha Nietzscheja in koncu 19. stoletja. Predavanje je v angleškem jeziku. Vabljeni k...
več
19. 6. 2007 Glasbeni ciklon

Richard Strauss

Richard Strauss je znameniti nemški pozno-romantični in zgodnje-moderni skladatelj, ki je z svojo glasbo zaznamoval prehod iz 19. v 20. stoletje. Zaslovel je predvsem z svojimi simfoničnimi pesnitvami in operami, bil pa je tudi zelo cenjen dirigent. Za pokušino bomo nocoj prisluhnili dvema njegovima značilnima kompozicijama iz začetka dvajsetega...
več
5. 6. 2007 Glasbeni ciklon

Gustav Mahler

Glasbeno vizionarstvo avstrijskega skladatelja in dirigenta Gustava Mahlerja, je glasbo, ki jo je ustvarjal na pragu 20. stoletja, naredilo aktualno tudi za današnji čas. V svojem času je bil znan predvsem kot izvrsten dirigent, danes pa ga poznamo kot enega največjih post-romantičnih skladateljev simfonij. V skladu s tem, si...
več
28. 2. 2006 Glasbeni ciklon

Karol Szymanowski

Prvi in drugi violinski koncert Pozdravljeni v oddaji Glasbeni ciklon, v kateri vas z svetilko v roki pošiljamo v temino zgodovine glasbenih odmevov, v kateri ste nekje založili 20. stoletje. Potem, ko smo v prejšnji oddaji pobrskali po zapuščini Edgarja Vareseja kot najodličnejšega slednika smernic, ki jo je v...
več
12. 2. 2006 Kotiček

Metastaze pravičnosti

Argumentacijski kotiček Znameniti filmar Woody Allen se je menda v disput med Nietzschejem in Bogom o tem, kdo je zares mrtev, vmešal z naslednjo domislico: Bog je mrtev, Nietzsche je mrtev, pa tudi sam se zadnje čase slabo počutim. Privoščimo si subjektivno opazko: zadnje čase ameriškega režiserja pri nas...
več
23. 2. 2005 Zofija v medijih

Oddaja 23.2.2005

Avizo Richard Rorty – ČLOVEKOVE PRAVICE, RACIONALNOST IN SENTIMENTALNOST – 2. del V prejšni oddaji smo vas seznanili, kaj je najboljši in najbrž edini argument, zakaj naj bi se odrekli poskusom utemeljevanja o statusu živalskosti človeškega bitja, njegovi moralnosti in v sklopu le te človekovih pravic. Energijo bi bolje...
več
16. 2. 2005 Zofija v medijih

Oddaja 16.2.2005

Avizo Richard Rorty – ČLOVEKOVE PRAVICE, RACIONALNOST IN SENTIMENTALNOST David Rieff je pred časom v svojem poročilu iz Bosne dejal: “Za Srbe Muslimani niso več ljudje … Srbski paznik je z manjšim tovornim vozilom zapeljal čez muslimanske ujetnike, ki so ležali na tleh v vrstah in čakali na zaslišanje.”...
več
31. 8. 2004 Zofijina modrost

Virtualna resničnost

“Virtualna resničnost (VR), kot najaktualnejša možnost tehničnega preoblikovanja telesa, ki telo podvoji in delno imaginira, verjetno pomeni nek odvzem moči, toda tudi izpopolnitev telesa. Zdaj se brez nevarnosti lahko gibljem tudi v območjih, nevarnih za moje naravno telo. Ta Jaz, stanje zavesti, potrebuje manj telesa. VR osvobaja moj zavestni...
več
31. 8. 2004 Zofijina modrost

H.A.L.

AI (Artificial Intelligence) (umetna inteligenca) je sposobnost stroja, da imitira inteligentno človekovo obnašanje, kar pomeni, da je stroj sposoben učenja, razumevanja, ter se je sposoben soočiti z problemi in jih primerno tudi razrešiti. Stroje, ki smo jih tako sebi v pomoč sproducirali, lahko označujemo za inteligentne na precej različne...
več
31. 12. 2003 Kotiček

Teorija kaprice

Kaj hoče ženska, odgovor je preprost, ženska hoče hoteti. Hotenje je nek užitek pa naj gre za subjektivno hotenje ali hotenje drugega v primeru katerega se subjekt manifestira skozi podvrženost, ki je spet stvar volje, razmerje do volje drugega. Med ženskostjo in voljo obstaja določena sorodnost, izraža absolutni, neskončni,...
več
31. 12. 2003 Kotiček

Komentar

Začetek je negacija tega, kar se z njim začenja. (Schelling) Ključno je Badioujevo soočenje s psihoanalizo. Nepopustljivo nasprotuje morbidni obsedenosti s smrtjo, ko gonu smrti zoperstavi resnico-dogodek. Vztrajati moramo na tem, kar Lacan poimenuje prostor med dvema smrtma, da se odpremo življenju prave večnosti, moramo opustiti našo vez s...
več
27. 7. 2003 Zofijina bodica

Država

“Vsi ti mladi se bodo soočili z realnostjo in ko ti mladi dobijo družine, začnejo razmišljati o družini in o državi in takrat odrastejo, tudi nam se je tako zgodilo.” Jelko Kacin Čas male politike je že zdavnaj minil in to kar imamo pred seboj je čas, ko politika...
več
23. 7. 2003 Kotiček

Posvetilo Bartolu

Zgodba Vladimirja Bartola se ni začela leta 1938, ko je pri založbi Modra ptica v Ljubljani izšlo njegovo osrednje življenjsko delo Alamut. Tudi ne takrat, ko je prav ta Bartol prijokal na svet 24. 2. 1903 v Trstu. »Odkar je človek dvignil pesti s tal, se povzpel na zadnje...
več
27. 1. 2003 Kotiček

Kriza duha – prvo pismo

Avtor:
Valéry, Paul Ambroise (1871-1945) francoski pesnik, esejist in kritik, tudi mož pisem, kot so ga radi imenovali, zaradi njegove navade, da svoje eseje piše kot pisma. Zgodnja leta je načeloma posvetil poeziji, medtem ko se je v poznih letih več časa ustvarjalno posvečal teoriji, v kateri je ob vedno...
več