Marko Nežič

3. 1. 2017

Kymlickova Sodobna politična filozofija (eksplikacija)

V prispevku bom predstavil sodobne politične teorije, kakor jih opredeli Kymlicka. Poglavja si bodo sledila v podobnem vrstnem redu in bodo tudi enako poimenovana kot v Kymlickovi knjigi Sodobna politična filozofija, iz katere bom črpal vsebino. V vsakem poglavju bom ekspliciral in predstavil glavne teze posamezne teorije. Osrednje vprašanje,...
več
19. 12. 2016 Zofijina modrost

Ruska filozofija in njeni začetki

Rusi so zaradi despotizma svoj preporod, tj. prehod iz srednjega v novi vek, ki ga je Evropa beležila že v 14. stoletju, doživeli zelo pozno, in sicer na prelomu 17. in 18 st., tj. za časa vladavine Petra Velikega. To se odraža na vseh področjih ruske kulture, znanosti in...
več
5. 2. 2013 Kotiček

Porrajmos – holokavst nad Romi in Sinti

Generalna skupščina Združenih narodov je 1. novembra 2005 na svojem zasedanju z resolucijo 60/7 proglasila 27. januar za Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Tega dne, leta 1945, je namreč Ruska armada osvobodila največje koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau na Poljskem. Šele leta 2012 pa se je Nemčija v Berlinu s...
več
28. 9. 2012 Zofijina modrost

Očrt filozofije breztalnosti Leva Šestova

Šestov se tako kot Nietzsche upira vsakršni filozofski učenosti, ki mu pomeni plod umskega rokodelstva, logičnih izračunov in sklepov, kar človeka odmika od intuitivnih, kreativnih vzponov ustvarjalnega duha. »Dokler bo vladala logika, bo pot k metafiziki zaprta.« Brezmejno svobodo doživimo šele s premagovanjem umskih principov (samorazvidnosti). Tako so dihotomije...
več
22. 4. 2012 Zofijina modrost

Človek, quo vadis?

Kratek razmislek o gotovosti in smislu filozofiranja v sodobnosti Platon kot prvi metafizik je gotovost postavil onkraj človeka z vpeljavo idej in sveta idej, ki v naš, fizični svet, odsevajo sence. Resnični svet je torej onkraj, ne tostran in je spoznaten po poti razuma, z motrenjem idej. Osrednja ideja...
več
25. 3. 2012 Zofijina modrost

Filozofija Duha Nikolaja Berdjajeva

»Svet se nagiba k zanikovanju resničnosti duha. Edino, o čemer ne dvomi, je resničnost vidnih stvari« (N. Berdjajev) Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev (1874-1948) je predstavnik ruske religiozne filozofije. V duhu verskega eksistencializma in personalizma, ki je do določene mere konceptualno podoben filozofiji Leva Šestova, čeprav gre za dve popolnoma različni...
več
2. 3. 2012 Zofijina modrost

Eksistencializem S. Kierkegaarda

Sören Kierkegaard (1813–1855) se je rodil na Danskem, vzgajan je bil v strogo krščanskem duhu, v duhu božje strogosti. Privzgojen mu je bil globok občutek krivde, kar je vplivalo na njegovo nadaljnje ustvarjanje. Zametki eksistencialistične misli tako segajo v Sörenovo najzgodnejše otroštvo. Hribar v Kierkegaardovskem suspenzu povzema biografijo po...
več