Andrej Korošak

V splošnem bi za moralo kot eno od oblik družbene zavesti lahko dejali, da predstavlja tisti imanentni del človekove biti, ki se zrcali v temeljnem odnosu do sveta, do soljudi in vseh ostalih živih bitij ter seveda do samega sebe. Nesporno je to pogoj učlovečenosti, brez moralnih temeljev človeško...

»Tisti, ki vas lahko prepričajo v absurdnosti, vas lahko prisilijo tudi v početje grozodejstev« (Voltaire)  Slavni zvezdnik ameriškega heavy metala, izpričani ultrakonservativec Ted Nugent, se je za časa administracije Baracka Obame obregnil obenj, češ, da je podčlovek, mešanec in se kasneje sicer opravičil, a ne njemu, temveč konservativni stranki...

»Auschwitz se poraja povsod, kjer kdo ob pogledu na klavnico reče: ʾSaj so samo živaliʿ«. Theodor Adorno »Če bi imele klavnice steklene stene, bi vsak postal vegetarijanec«. Paul McCartney V predhodnem poglavju smo videli, da lahko negativen vpliv desničarske ideologije pričakujemo tudi v odnosu do narave in podnebnih sprememb....

Zanikovanje podnebnih sprememb lahko imamo za posebno vrsto teorij zarot. Kontradiktorne, nejasne, celo zlonamerne informacije političnih in ostalih družbenih odločevalcev glede okoljske problematike v marsičem prispevajo k širjenju konspiracizma. Značilno je izpostavljanje vloge ekologov, ekspertov za podnebne spremembe in tudi nekaterih politikov, ki bi naj znanost zlorabljali za svoje...

V prejšnjem prispevku smo videli, kako sta ameriška psihologa Felicia Pratto in Jim Sidanius v 90. letih prejšnjega stoletja s sintezo lastnih izsledkov in različnimi koncepcijami drugih avtorjev glede socialnih stališč in medskupinskih odnosov, ustvarila lastno teorijo, poimenovano teorija socialne dominantnosti (social dominance theory – SDT), zelo širok pojasnjevalni...

Največje katastrofe nekoč in danes, ki so neizbrisno prizadejale našo civilizacijo, poleg upoštevanja ekonomskih in socioloških dejavnikov, navsezadnje tudi zgodovinske umeščenosti, porajajo tudi vprašanja, kakšna je bila sploh vloga osebnosti tistih najbolj izpostavljenih političnih odločevalcev, ki so krojili usodo celotni človeški skupnosti in ali obstajajo kakšne psihološke dispozicije pri...

Veliko teorij zarote za zmeraj ostane le fikcija, nekaj namišljenega, prismuknjene nebuloze pač, katerim se lahko edinole smejemo. Taka je recimo teorija, da je bivši ameriški predsednik Obama pravzaprav v resnici reptil. Ali pa, da je cepivo zoper COVID-19 opremljeno s čipi za nadzorovanje. Ampak ali jih lahko kar...

Vse kaže, da so teorije zarote stalnica človeške civilizacije. O tem pričajo primeri že od antike naprej, znano je, da so se te razširile o požigu Rima, čeprav je bil cesar Neron tedaj nekje drugje in je celo organiziral pomoč, brž ko se je vrnil v mesto. Nekatere so...

Bere se skorajda kot kriminalka ali še bolje, kot dobra vohunska zgodba. Že kmalu po podpisu Varšavskega pakta, ki je utrl pot sovjetski dominaciji v vzhodnoevropskih državah in s tem definitivno razdelitev Evrope z »železno zaveso« na dva antagonistična pola, se je pričela skupina pogumnih poljskih, čeških in madžarskih...

Komajda lahko dvomimo, da so sredini protestniki proti strahovladnim epidemičnim ukrepom, pod taktirko karizmatičnega Stevanovića in njegove zaenkrat še marginalne stranke Resni.ca, dobesedno ukradli šov petkovim kolesarjem. Videz je, kot da je slovenska civilna družba s tem dobila večji pospešek v smeri brezkompromisnosti, igranja na vse ali nič. Politični...

Naša preljuba domovina Slovenija je v težavah. V velikih težavah. Krotovičita jo dve sočasni nadlogi – napredujoča epidemija  in avtoritarna vladavina skrajne desnice. Posledica slednje je med drugim (ali predvsem) nameščanje njenih zvestih strankarskih kadrov sedaj več ne le na najodgovornejše pozicije v državnih podjetjih, v nadzornih svetih in...

Zagotovo bolj tragične izkušnje, kot je bila tista med II. svetovno vojno, človeštvo še ni doživelo. Sam obseg in bestialnost destrukcije še danes presegata še tako divjo domišljijo. Zato se ne gre čuditi, da se je že med samim potekom vojne, tedaj, ko so v medije pricurljale prve vesti...

Napovedovanje prihodnosti je sila nehvaležno početje. Po drugi strani pa zelo mikavno, sicer se ne bi v zgodovini človeštva pojavljali najrazličnejši preroki, jasnovidci, nekateri med njimi so »videli« stoletja naprej. Še danes se ne zmanjšuje število razlagalcev Nostradamusovih vizij, kateri dešifrirajo njegove verze s katerimi je izražal svoje prerokbe....

Včasih se zgodi, da industrija zabave nastavi ogledalo sodobnemu času in to povsem nenamerno tam, kjer ne bi pričakovali. Nekaj takega se je z vsemi neprijetnimi konsekvencami zgodilo  znanemu ameriškemu filmskemu igralcu Melu Gibsonu. Le kdo se ne spomni njegovih navdušujočih vlog v postapokaliptičnih akcijskih filmih o Mad Maxu?...

Se še kdo spomni udarnega komada britanske progresivne rock skupine King Crimson z naslovom 21st Century Schizoid Man iz davnega leta 1969? Dobesedno zažre se vam v možgane. Še danes se je ne bi sramovali nobeni zapriseženi noise rockerji. Takole gre: Cat’s foot iron claw Neurosurgeons scream for more...

Po predsedniških volitvah v ZDA leta 2004 je satirični časopis The Onion (Čebula) objavil članek, v katerega so hudomušno vtaknili tudi izmišljen citat zmagovalca takratnih volitev, predsednika Busha. Glasil se je takole: »Zavezništvo med drobno frakcijo tistih z vrha piramide in ogromno maso neumnežev tam spodaj, nikoli ni bilo...

Pojav konservativizma, kot svetovnega nazora, ne moremo pravilno razumeti, če spregledamo specifična prepričanja, ki se kažejo kot nezaupanje, včasih sovražen odnos do intelektualcev, do izobraževanja kot takega, do znanosti, umetnosti, literature, še posebej pa do humanizma in filozofije kot nečesa nepraktičnega, nepotrebnega, celo subverzivnega. Govorimo seveda o antiintelektualizmu,  imanentni...

Dovolj plavzibilno se zdi, da družbeni razvoj preoblikuje tudi posameznikovo osebnost, z njo vred pa postajajo prevalentne oblike psihopatologije, ki jih dotlej še nismo poznali. Če lahko rečemo, da sta bili nekoč histerija in obsesivna nevroza prepoznavni značilnosti zgodnje stopnje kapitalizma in se je Sigmund Freud pred dobrim stoletjem...

Včasih se primeri, da so znanstvena dognanja plod srečnih naključij. Ravno to bi lahko rekli za raziskavo, kateri težko najdemo para v sodobnejši znanstveni literaturi. Gre namreč za izredno zanimivo validacijsko študijo avtorjev Johna M. Steinerja in Jochena Fahrenberga, ki sta jo najprej opravila med leti 1962 in 1966...

Vzpon skrajne desnice v zadnjih letih ni nepričakovan. Na to možnost so humanistični misleci opozarjali že desetletja. Kar se zdi bolj presenetljivo, je lahkotnost, s katero ostali deli družbe tako neprizadeto, pasivno spremljajo to novodobno reprizo. Kot da se iz zgodovine ne naučimo ničesar. Še več, vtis je, da...

Distinkcija političnega spektra na dve diametralno nasprotni poziciji »levo« in »desno«, je v veljavi v znanstvenem diskurzu, pa tudi v vsakdanji rabi, vse od časov francoske revolucije 1789, ko se je francoska narodna skupščina razdelila na podpornike revolucije in na podpornike monarhije. Odtlej levičarje in desničarje označuje diametralno nasprotni...

Od prostih trgov do avtoritarne nadvlade V zadnjem času se zaradi ne povsem nepričakovanih dogodkov z obeh strani Atlantika v smeri civilizacijske regresije na najnižjo raven družbenega upravljanja doslej, ki jo še najbolj poosebljata Donald Trump in Boris Johnson, pojavljajo številna dela, ki skušajo pojasnjevati tovrstne tektonske družbeno-politične premike....

Fenomen avtoritarnosti, kot relevantno družbeno vprašanje, je nemara danes pomembnejše kot kadarkoli doslej v zgodovini naše civilizacije, ko se, kakor je videti, majejo njeni temelji.  V politologiji se sam pojem avtoritarnosti nanaša na tisto obliko vladanja, za katerega sta značilni močna centralna oblast in omejene politične svoboščine. Avtoritarni režim...

V današnjem času smo lahko bolj kot kadarkoli prej prepričani, da je rasa socialno-politični pojav, ne pa neka specifična biološka danost. Slednja sintagma je posledica človeku imanentne težnje po klasifikaciji, na osnovi katere nastajajo stereotipi, te tako usodne spoznavne kategorije o pripadnikih določenih socialnih skupin (ras, etnij, družbenih razredih...

V današnjih težkih, za celotno človeštvo nemara usodnih časih, nesporno pomeni ključni prispevek humanističnih znanosti, zlasti s področij socialne in politične psihologije, dosledna analiza in interpretacija vpliva populističnih voditeljev na vedenje širokih ljudskih množic. Po eni strani nas mora zanimati, zakaj pravzaprav upoštevanja vreden delež populacije pri nas in...

V prejšnjem sestavku je bilo govora o vplivu inteligentnosti na razvoj specifične ideološke orientacije. Že mnoge starejše, še posebej pa sodobnejše študije so potrdile povezanost nižjih kognitivnih sposobnosti (IQ) z desničarsko avtoritarnostjo (RWA), kar privede do t.i. socialne konservativnosti (sprejemanje tradicionalnih in moralnih vrednot, podrejanje etabliranim institucijam, zavračanje sekularizma...

Zakaj še zmeraj tabuizirana téma? Številni raziskovalci so že od samega začetka testiranja inteligentnosti pred skoraj 100 leti, merili to individualno psihološko značilnost pri celem spektru zelo različnih spremenljivk: spolu, razvojnih obdobjih, poklicni orientaciji, socialno-ekonomskem statusu, nacionalni in verski pripadnosti ter seveda, kot sem podrobneje pokazal v prejšnjem prispevku,...

Zgodovina zahodne civilizacije izpričuje, da so že v sivi davnini obstajale delitve in pojmovanja neenakosti med ljudmi. V Antiki vrhunec diskriminacije predstavlja Platonova hierarhija bitij, kjer bogovom sledijo ljudje, nato živalsko in rastlinsko carstvo, na dnu je neživa narava. Odnos nadrejenosti in podrejenosti se pri ljudeh pokaže v razliki...

Tisti, ki smo izkusili zeitgeist neponovljivih 60. let prejšnjega stoletja, se še danes z nostalgijo oziramo za njimi. Pa ne le zaradi izjemnosti takratne popularne glasbe (le kdo lahko pozabi Beatle, Stonse, Hendrixa, Joplinove in vseh ostalih?) ter dobesedno eksplozivnega razvoja vseh ostalih področij kulture nasploh, ampak tudi (ali...

Sedaj, ko so se »velike« teme, kot npr. Ljubljanska banka, pa drugi tir, begunska problematika, sovražni govor itd., vsaj delno ali začasno umaknile v ozadje, se toliko lažje prebijejo do pozornosti javnosti tiste, ki so dolgo bile zanemarjene, hote ali nehote. Ena takšnih je zagotovo problematika trpinčenja in mobinga...

Ali so predsodki res mlinski kamni okoli vratu naše civilizacije? Predsodki so nujno zlo v razvoju človeške družbe. Brez njih ta pravzaprav ne obstaja, saj jih najdemo že v sužnjelastništvu in kastnih socialnih sistemih ter mnogo kasneje v vseh modernih družbah. So negativna stališča, posplošene, povsem neupravičene sodbe o...

To, da se je Levica kot elektron zavihtela v orbito, sklenjeno okoli jedra peterih bolj ali manj izrazitih neoliberalnih strank, je dosežek brez primere. Je to umetnost združevanja nezdružljivega? Ali zgolj začasni domet? Le kako se v nadaljevanju kosati z zabetoniranimi predsodki in rigidnimi mentalnimi okvirji koalicije? Kako prepričati...

Skrajni desničarski populizem postaja neznosni nevralgični vozel v že tako ali tako dovolj zapletenih aktualnih družbenih razmerah. Videti je, kot da ključni družbeni odločevalci, torej zlasti etablirana politika, le s težavo najdejo protistrup tej verjetno najbolj nevarni nadlogi, ki je dosegla zdaj že epidemične razsežnosti v večini evropskih držav,...

Pogled od blizu v konservativno dušo Politični koncept konservativizma se v posameznikovem vrednostnem sistemu reflektira kot težnja po ohranjanju socialne stabilnosti in kontinuitete. Prav zaradi tega gre za navezanost na tradicionalne institucije, prakse, hierarhične odnose, lastnino. Je preferenca do vsega znanega, preizkušenega, do zgodovinske zapuščine, tistega, kar smo nasledili...

Družbene implikacije konservativne politike John W. Dean ni kdorsibodi. Je spoštovan ameriški politik, odvetnik in investicijski bankir, bivši republikanec, sedaj se deklarira kot neodvisen. Za časa Nixonove vlade je bil globoko vpleten v proslulo afero Watergate. Ker je v spletu okoliščin, ko je takrat celotna desna politična provenienca reševala...

Zmeraj, ko se na političnem bojnem polju, še posebej to velja za čas pred volitvami, soočita oba ideološka pola, torej levi in desni, se diskurz zmeraj odločneje osredinja na eno od ključnih vprašanj: kaj pa psihopatologija, mentalno zdravje teh ali onih nosilcev političnih prepričanj? Menda je to eden zadnjih...

Kadar demokratično družbo razjedajo notranji konflikti tako močno, da se zdi konec blizu, se nujno pojavljajo demagogi, populisti, tisti »preroki prevare« kakor jim pravita sociologa Leo Lowenthal in Norbert Guterman, nemška imigranta v ZDA, ki sta najbolj neposredno izkusila brutalnost nacističnega režima. Njuna knjiga z istim naslovom (Prophets of...

»Živimo v prezira vrednih časih!« je nekoč dejal znani francoski filozof, filmski ustvarjalec, levičarski aktivist in utemeljitelj situacionizma, Guy Debord. Ampak to je bilo že v davnih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja! Le kaj bi porekli za današnji čas? Za obdobje, ki ga morda najbolje označuje izraz vsesplošna družbena dezintegracija,...

Ko kapitalizem razpada, smrdi po fašizmu, je znana marksistična maksima. Zgodovina nas uči, da zmeraj, ko se izjalovi revolucija, pride do nasprotnega zasuka v desno, danes vidimo, da v skrajno desno. Pretnja radikalni spremembi razdiralne neoliberalne doktrine, ki so jo napovedovali pozitivni premiki v zadnjih letih (Bernie Sanders v...