Sokrat

16. 11. 2017 Posvet

»Poresničnost: med resnico in lažjo«

Svetovni dan filozofije 2017 Video posnetek na videolectures.net: http://videolectures.net/danfilozofije2017_maribor/ Osrednja prireditev letošnjega svetovnega dneva filozofije je pod naslovom »Poresničnost: med resnico in lažjo« potekala v Kazinski dvorani SNG v Mariboru. Svoja spoznanja na temo poresničnosti in resnice ali laži v filozofiji so z nami delili dr. Stojan Pelko, dr. Nenad Miščević, dr. Olga Markič in mag....
več
22. 11. 2016 Posvet

Strah

Svetovni dan filozofije 2016 Osrednja prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu filozofije je v četrtek, 17.11.2016 potekala v Mariboru (Kazinska dvorana, SNG) in bila namenjena filozofskim in drugim tematizacijam fenomena strahu. Med drugimi so nastopili: dr. Renata Salecl, dr. Peter Klepec, dr. Mirt Komel, dr. Smiljana Gartner. Strah in njegovi duhovi...
več
20. 11. 2015 Posvet

Nevedni učitelj, sokratski učitelj

Svetovni dan filozofije 2015 V sodelovanju z Nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom smo v četrtek, 19. novembra 2015 v Cankarjevem domu v Ljubljani obeležili Unescov Svetovni dan filozofije, ki je letos nosil naslov: »Nevedni učitelj, sokratski učitelj«. O temi so v razpravi razmišljali filozofi različnih smeri...
več
19. 9. 2015 Zofijina bodica

Quo vadis, mariborska univerza?

Danes se je na velikem odru gledališča v Mariboru zgodil največji javni protest zaradi sprenevedanja vodstva Univerze v Mariboru ob zadnjih aferah. Ob svojem štiridesetem jubileju je njeno vodstvo dobilo zaušnico. Slavnostno proslavo so pričeli nerodno in neorganizirano. Govor ministrice, poln optimizma in lepih besed, se trenutnega izrednega stanja univerze...
več
27. 8. 2015 Zofijina modrost

Čemu filozofirati z otroki?

V članku bomo razpravljali o odgovorih učenk in učencev določenih petih razredov na naslednja vprašanja. Prvič: ali popolna sreča pomeni tako uživati v nečem, da si v tem trenutku ne želimo ničesar drugega? Drugič: ali je sebe dobro razumeti, kot da bi bili sestavljeni iz več različnih delov, npr....
več
28. 9. 2014 Cenzurirano

Obadova etika

Pojem seje rodil v Platonovi glavi, vendar so bile podobne metafore nasploh zelo priljubljene med avtorji, ki so ustvarjali v času atenske demokracije in pod njenim okriljem: kolektivi insektov so pogosto služili za podobo nikoli molčečega, gostobesednega atenskega ljudstva, ki brez prestanka razpravlja o tistemu, kar opredeljuje človeka –...
več
6. 1. 2014 Zofijina modrost

Naravno soglasje v Platonovi Državi

“S premišljenostjo ni tako kot s pogumom in modrostjo, ki — tako prvi kot druga — bivata v določenem delu polisa in mu tako onemogočata, da je zaradi prvega pogumen in zaradi druge moder; premišljenost ne učinkuje tako, ampak se razteza naravnost po celem polisu skozi vse ter združuje...
več
13. 3. 2013 Predavanje

Platonov Sokrat o ateizmu in svetosti

Avtor:
Vabilo na deveto predavanje iz ciklusa javnih predavanj v organizaciji Združenja ateistov Slovenije Združenje ateistov Slovenije (ZAS) vas s soorganizatorjem “Zofijini ljubimci, društvo za razvoj humanistike” vabi na javno predavanje z naslovom “Platonov Sokrat o ateizmu in svetosti”, ki ga bo izpeljal dr. Boris Vezjak, in sicer v sredo,...
več
17. 2. 2013 Cenzurirano

Umetnost državljanskega obnašanja

V času protestov, plesa milijarde žensk na planetu, ki se je zgodil 14. februarja kot vstaja proti nasilju nad ženskami, in končno neznosne količine src vseh velikosti in sestave, čutim močno potrebo, da se vrnem k manj znani knjigi, ki je prej nisem dovolj natančno brala. Skratka, da najdem...
več
22. 12. 2011 Zofija v medijih

Kapitalistična ideologija v šoli 1

Avtor:
Prihajamo v čas vse močnejšega upora zoper prevladujočo ekonomsko logiko, ki skuša hegemonizirati sleherni razmislek o skupnih zadevah, tudi o šolstvu. Vse bolj se zdi, da ljudje tej logiki več ne verjamejo več, toda – to bom pokazal v tem tekstu in dveh njegovih nadaljevanjih – večina nas to...
več
16. 10. 2011 Kotiček

Raje Platona kot pomirjevala!

Avtor:
(izbrani odlomki) FILOKAFE Evropa je že posejana s filozofskimi kavarnami, kot gobe po dežju pa poganjajo tudi v Severni Ameriki. Takšna neformalna filozofska druženja so tehnično zelo nezahtevna, potreben je samo filozof, ki ob okrogli mizi vsak teden, vsak mesec ali na vsake kvatre moderira pogovor. V naši visoko...
več
2. 9. 2011 Zofijina modrost

Filozofija – zelo kratek uvod

Avtor:
(knjiga Edwarda Craiga); Zbirka Kratka, Krtina 2011 Craigovo knjižico Filozofija – zelo kratek uvod bom predstavil z vidika dela z dijaki gimnazij. Najprej bom podal Craigovo ohlapno, vendar izzivalno opredelitev filozofije, nato bom na kratko povzel vsebino celotne knjige po poglavjih, končno bom prikazal, kako jo je mogoče uporabiti...
več
2. 12. 2010 Predavanje

Medpredmetno sodelovanje med slovenščino in filozofijo

Cikel štirih predavanj, ki bi se odvijal oktobra, novembra in decembra 2010. Predavatelji in teme so: 1. Alenka Hladnik – Delavnica, kako napisati kritično razmišljajoč esej (14. oktobra) 2. dr. Alja Adam – Romantična ljubezen (11. novembra) 3. dr. Boris Vezjak – Platon in Sokrat o ljubezni (25. novembra)...
več
24. 8. 2010 Zofijina bodica

Filokafe v vsako slovensko vas!

»Café philosophique«, »Cafe-philo«, »Philocafe«, »Filokafe« in kar je podobnih izrazov vsi združujejo idejo, ki je v zgodovini filozofije ena temeljnih v tem kako pravzaprav filozofirati – v odprtem in medsebojnem soočanju argumentov in trditev. Po svetu je v zadnjih letih zraslo veliko skupin, ki poskušajo oživiti ta tradicionalni način...
več
13. 1. 2009 Zofija v medijih

Bodočim usmerjevalcem šolske politike v Republiki Sloveniji

Avtor:
Ne tako daleč nazaj, leta 2006, je minister za šolstvo dr. Milan Zver v reviji Šolsko polje (2006; 5-6) objavil dober članek z naslovom Vprašanja sodobne demokracije in vloga državljanske vzgoje. V njem opozori na »na močno zmanjšan interes za uveljavljanje vloge aktivnega državljana«, na skrb vzbujajoče antidemokratsko gibanje,...
več
20. 11. 2008 Zofijina modrost

Med pravico in izključitvijo

Avtor:
UNESCO – Svetovni dan filozofije Če govorimo o izključenosti in če smo hkrati filozofi, bi se smeli vprašati tudi, kako je z izključenostjo filozofov. Vsaj na svetovni dan filozofije, ki implicitno zahteva inkluzivnost in naše prepoznanje, da je filozofija družbeno potrebna in koristna. Smo filozofi denimo izključeni iz udejstvovanja...
več
19. 4. 2008 Zofijina modrost

Filozofija kot terapija?

Alain de Botton, Utehe filozofije (The Consolations of Philosophy, 2000), Vale-Novak d.o.o., Ljubljana, 2001 Storilnostno naravnano življenje v moderni družbi, ko človek samega sebe vrednoti le preko drugih ljudi in predmetov, povzroča vsesplošno nevrotičnost. Nekakšna »velika tesnoba« in nezadovoljstvo silita ljudi k iskanju terapevtskih učinkov v vseh možnih stvareh:...
več
30. 8. 2007 Zofijina modrost

Sokratov daimonios

Jure Bukovnik je študent filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Jure Bukovnik Sokratov δαιμόνιον 1. Uvod Kot je znano, Sokrat ni zapustil (ali pa ni ohranjenega) enega samega napisanega fragmenta svojega filozofskega nauka. Vse kar lahko izvemo o njem so zapisali drugi. To pomeni, da se lahko zanesemo le...
več
30. 8. 2007 Zofijina modrost

Pojem resnice pri Platonu

Sabina Žulič je študentka filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Sabina Žulič Pojem resnice pri Platonu Uvod V tej nalogi bom zasledovala pojem resnice pri Platonu, predvsem v njegovi prispodobi o votlini, ki jo najdemo v Državi. Ta prispodoba naj bi razlagala bistvo resnice. Zanimivo pa je, da se...
več
30. 8. 2007 Zofijina modrost

Teorija oblik

Sabina Žulič je študentka filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Sabina Žulič TEORIJA OBLIK V tej nalogi bom poskušala povedati nekaj o razliki med Sokratovimi oblikami in Platonovimi Oblikami. Nanašala se bom predvsem na članek Terenca H. Irwina Teorija oblik. Avtor, tako kot večina strokovnjakov in raziskovalcev Platona trdi,...
več
30. 8. 2007 Kotiček

Platonova metoda sreča kognitivno znanost

Stephen Stich je profesor filozofije in kognitivnih znanosti na Univerzi Rutgers. Prav tako je častni profesor na oddelku za filozofijo Univerze v Sheffieldu. Stichovi glavni filozofski interesi so filozofija duha, kognitivna znanost, epistemologija in moralna psihologija. Njegova leta 1983 napisana knjiga »From Folk Psychology to Cognitive Science: The Case...
več
30. 8. 2007 Kotiček

Teorija in praksa: demokracija in filozofi

Benjamin R. Barber je ameriški politični teoretik, najbolj znan po knjižni uspešnici iz leta 1996, »Jihad vs. McWorld«. Trenutno drži pozicijo rednega profesorja na Univerzi v Marylandu. Kot politični teoretik, Barber zagovarja stališče, da je civilna družba in državljanska participacija v svetu po hladni vojni, nujna kot orodje za...
več
30. 8. 2007 Publikacije

Online časopis, številka 9

Vsebina: (Alain de Botton) Zakaj se študentje raje odločajo za Platona (Robin Shepherd) Zakaj Platon ne more voditi države? (Benjamin Barber) Teorija in praksa: demokracija in filozofi (Stephen Stich) Platonova metoda sreča kognitivno znanost (Anja Benko) Platonov Sofist in nebivajoče (Sabina Žulič) Teorija oblik (Sabina Žulič) Pojem resnice pri...
več
1. 4. 2007 Zofijina modrost

(Ne)odgovornost intelektualcev

Avtor:
Da bi sploh lahko začeli govoriti o odgovornosti intelektualcev, se moramo najprej vprašati kdo sploh je intelektualec. Ko slišimo besedo intelektualec si lahko predstavljamo univerzitetnega profesorja, priznanega misleca, pisatelja, pesnika, znanstvenika ali raziskovalnega novinarja. Sama beseda se lahko nanaša na širok spekter oseb iz raznolikih področij, z različnimi poklici...
več
30. 9. 2006 Zofija v medijih

Islam, logos in nasilje

Avtor:
»Boga ne moremo slišati, ker je v naših ušesih preveč drugih frekvenc,« je telefonske motnje na svoji nemški turneji nenavadno metaforično opisal papež Benedikt XVI. Zvenelo je domače in »mobitelovsko«, toda nekaj dni zatem se je moral božji namestnik na zemlji opravičevati, ker ga menda nismo slišali dobro. Pojasnilo...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Pojem substance v Aristotelovi Metafiziki

Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17 stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Nesmrtnost duše v Fajdonu

Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...
več
23. 6. 2004 Oddaja Zofijinih

Oddaja 23.6.2004

Zaradi bolezni v ekipi, tokrat Zofijini malo drugače. V skladu z vremenom bomo muhasti, ponudili vam bomo odlomke predavanj Daniela Robinsona o Sokratu, Newtonu in Marxu. Pozor, tokrat v angleščini! Avizo GLASBA: Stevie Nicks – Edge Of Seventeen Daniel N. Robinson o Sokratu GLASBA: Janis Joplin – Summertime Daniel...
več
24. 4. 2004 Zofijina modrost

Vrline in sreča

Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17. stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...
več
31. 12. 2003 Zofijina bodica

Naplet

Uvodnik Krščanstvo v svojem jedru ponuja vsaj en nespregledljiv paradoks: ljubi bližnjega kakor samega sebe! To je maksima, ki je v krščanstvu, kar so ugotavljali že prenekateri kritiki krščanstva, najbolj uničujoča. Ta prikrita zev, se rojeva iz odnosa do drugega in v svojem jedru vzdržuje ravnotežje v kreaciji, ki...
več
11. 6. 2003 Oddaja Zofijinih

Oddaja 11.6.2003

Avizo Zofijini ljubimci je v marsikaterem pomenu oddaja vizije in iluzije. Danes bomo v prihodnji uri dali očitno več priložnost iluziji. Fiktivno bo prišlo na svoj račun z nadaljevanjem uvoda v filmografijo in filmično življenje Alfreda Hitchcocka. Nekaj bomo rekli, ali bolje namesto nas bosta besedovala Sokrat oziroma Platon,...
več