Martin Heidegger
2. 3. 2012 Zofijina modrost
Eksistencializem S. Kierkegaarda
Avtor: Marko Nežič
Sören Kierkegaard (1813–1855) se je rodil na Danskem, vzgajan je bil v strogo krščanskem duhu, v duhu božje strogosti. Privzgojen mu je bil globok občutek krivde, kar je vplivalo na njegovo nadaljnje ustvarjanje. Zametki eksistencialistične misli tako segajo v Sörenovo najzgodnejše otroštvo. Hribar v Kierkegaardovskem suspenzu povzema biografijo po...
več2. 2. 2009 Zofijina modrost
Filozofija danes
Avtor: Tomaž Grušovnik
Že od zgodnjih dni funkcioniranja Združenih Narodov je ta organizacija vzpostavila seznam dni, tednov, let in celo desetletij, ki so posvečeni perečim problematikam, s katerimi se sooča svet. Namen takšnih dni je »pomagati osredotočiti svet na problematike, katerim so ZN zavezani.«1 S tem seznamom, ki spominja na sekularni koledar,...
več30. 8. 2007 Zofijina modrost
Pojem resnice pri Platonu
Avtor: Sabina Žulič
Sabina Žulič je študentka filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Sabina Žulič Pojem resnice pri Platonu Uvod V tej nalogi bom zasledovala pojem resnice pri Platonu, predvsem v njegovi prispodobi o votlini, ki jo najdemo v Državi. Ta prispodoba naj bi razlagala bistvo resnice. Zanimivo pa je, da se...
več14. 5. 2007 Zofija v medijih
Ko kennedyjevski duh lomasti po zrelaksirani Sloveniji
Avtor: Boris Vezjak
»Glede stanja duha je Slovenija na nekakšnem križišču. Zato si želim kennedyjevskega duha. Desna sredina je v javnost podala geslo »Sproščena Slovenija«. Težava je, da ga ni znala uveljaviti.« Borut Pahor nam v prihodnje obeta novo stanje duha. Nov politični presežek merijo javnomnenjske raziskave in se nam najavlja –...
več28. 12. 2006 Zofijina modrost
Paolo Virno: Slovnica mnoštva
Avtor: Tomaž Grušovnik
Paolo Virno se v knjigi Slovnica mnoštva1 (podnaslovljeni »k analizi oblik sodobnega življenja«) loteva zahtevne in kočljive naloge določanja glavnih značilnosti sodobne postindustrijske družbe. Sodobnosti že po definiciji umanjka kritična časovna distanca do same sebe, zato predstavlja težaven hermenevtični problem, skoraj večji kot preteklost: preučevalec, ki se ga loteva,...
več18. 5. 2006 Zofijina modrost
Obzorja grštva (logos in bit v grški filozofiji)
Avtor: Zofijini ljubimci
Knjiga “Obzorja grštva” predstavlja ilustrativen primer nekega tipično slovenskega sindroma “majhnosti”, ko se diskurz, vpričo popolnoma odprtega prostora, pisanja ab ovo in zapolnjevanja praznine, legitimira že samo s tem, da obstaja. Povedano drugače, če dobimo – pazite – v zgodovini slovenske filozofije šele drugo avtorsko knjigo oziroma originalno študijo,...
več12. 4. 2006 Oddaja Zofijinih
Oddaja 12.4.2006
Avtor: Zofijini ljubimci
AVIZO Pozdravljeni! Prejšnji teden ste lahko v terminu Ah, teorija prisluhnili predavanju italijanskega filozofa in aktivista Antonia Negria vpričo izida prevodov dveh njegovih del – Multituda in Vrnitev. V mnogočem je Negri povezan z filozofijo nekega druga italijanskega filozofa in aktivista – Paola Virna. Paolo Virno sodi v generacijo...
več18. 2. 2006 Zofijina modrost
Carl Gustav Jung in možnost vzpostavitve jungovske fenomenologije
Avtor: Boris Vezjak
(1. del) Morebiti najbolj originaren prispevek Junga je v vpeljavi pojma smisla (der Sinn), ki se nam daje skozi koncept arhetipa kot simbola. Z vpotegnitvijo tega pojma se njegov celoten, v osnovi globinskopsihološki prispevek postavlja na filozofsko izhodišče, s tem pa prihajamo na najtežji del Jungove psihoanalitske misli nasploh,...
več30. 12. 2005 Cenzurirano, Kotiček
Kaj pa slovenski študent?
Avtor: Ivo Kerže
Pred nedavnim je izšel v zbirki Krt zbornik, ki prinaša, ob izboru kvalitetnih spremnih esejev (Ott, Poeggeler, Derrida, Caputo, Žižek), izbor političnih tekstov Martina Heideggra, ki se tako ali drugače navezujejo na njegov nacionalsocialistični angažma v obdobju 1933 – 1934. V tem izboru zgoraj prevedenega “Nemškega študenta kot delavca”...
več30. 12. 2005 Zofijina modrost
Kdo se boji filozofije?
Avtor: Tomaž Herga
PRISPEVEK NA TEMO FILOZOFIJA KOT COKLA ZNANOSTI NAMESTO UVODA: COKLA cokla -e ž (o) 1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo: podložiti coklo; pren., ekspr. ti si mu za coklo; cokla napredka 2. nav. mn. obuvalo z lesenim podplatom: obuti cokle; klopotati s coklami;...
več30. 12. 2005 Zofijina modrost
Filozofija in oblast: o sproščenosti kot političnem programu prihodnje Slovenije
Avtor: Boris Vezjak
»To človek občuti. Veter sprememb je nekaj, kar se te dotakne, te polni in vodi.« Janez Janša 1. Uvod Bilo bi prvovrstno presenečenje, če pohod nove slovenske oblasti ne bi spremljal obvezen alternativni ideološki okvir. Ne le širša javnost in civilna družba, tudi politična levica je že v času...
več29. 10. 2005 Cenzurirano, Zofija v medijih
Samorazumevanje slovenske desnice
Avtor: Aljoša Kravanja
Kje so stari dobri časi, ko je slovenska desnica na široko obtoževala LDS, da je stranka kapitala, da je, kot se je izrazil veliki slovenski filozof Tine Hribar, polna vulgoliberalcev, da propagira neusmiljeno logiko prostega trga, menedžerske elite in da temelji na podtalnem delovanju ekonomskih klik? Glede na samorazumevanje...
več4. 5. 2005 Zofija v medijih
Amiši, joga in velika sprostitev Slovenije
Avtor: Boris Vezjak
V Sloveniji se še zmerom sproščamo in relaksiramo. Več sproščanja je pravzaprav politična izbira in cilj slovenskega nacionalnega sistema, pravi Peter Jambrek. In trči na problem, ki je filozofski: kaj naj bi sproščenost v svojem izviru sploh bila? Izkaže se, da je heidegerjanski koncept. A izkaže se tudi, da...
več31. 1. 2005 Zofija v medijih
Relaksirana Slovenija
Avtor: Boris Vezjak
Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je bil nedavno tega v Večeru povprašan o smereh razvoja slovenske zunanje politike, v njegovem programu opisane tudi s točko, ki zahteva »sproščeno zunanjo politiko«. Novinarja sta se pozanimala, kaj neki naj bi takšna sintagma pomenila. Po svoje je žalostno dejstvo, da slovenski novinarji...
več31. 12. 2004 Kotiček
Dialogi in diskurzi
Avtor: Bernhard Waldenfels
Waldenfels Bernhard (1934 – ) se je rodil leta 1934 v Essnu. Na univerzah v Bonnu, Innsbrucku, Münchnu in Parizu je študiral filozofijo, psihologijo, klasično filologijo in zgodovino. Habilitacijo je opravil leta 1967 v Münchnu. Od leta 1976 je reden profesor za filozofijo na univerzi Ruhr v Bochumu. Je...
več29. 9. 2004 Oddaja Zofijinih
Oddaja 29.9.2004
Avtor: Zofijini ljubimci
Avizo V kolikor ta trenutek niste na predavanju, ki poteka v galeriji Media Nox, potem nas gotovo poslušate. V vsakem primeru, ta ura ne bo kar tako. V novi lekciji smisla življenja »for dummys«, bomo spraševali kako poiskati končen odgovor. Na pragu novega študijskega leta vas bomo prijazno povabili...
več