Brezposelnost

Kdor dandanes, ne bodi len, išče delo, pogosto ali že kar praviloma ne najde stalne službe, temveč le t.i. prekarno delo. Poenostavljeno bi lahko dejali, da je prekarna oblika dela tista, ki nudi slabo plačilo in prav tako slabo socialno zaščito, hkrati pa je ta kategorija zelo heterogena. Kljub...

KLIKNI NA SLIKO (PDF) Iz vsebine: Uvodnik – Kosovelov demokratični socializem – Marxova kritika politične ekonomije – Aspekti prekarnosti – Iniciativa mestni zbor – Psihoanaliza in historični materializem – Marionete vztrajajo – Kratka oda revoluciji – 1% proti 99% – Proletarec za večne čase

Zanimivo je poslušati in brati politike in komentatorje v Ameriki in Evropi, kako ameriško gospodarstvo uspešno okreva. Pogled od daleč zabriše marsikatere nevšečne kazalnike, da okrevanja dejansko ni Ne mine dan, da v ameriško časopisje ne bi zašel zapis o tem, kako bruto domači proizvod (BDP) raste in da...

Zakaj, kljub tehnološkim zmožnostim, še vedno delamo več kot štiri ure na dan? Leta 1930 je John Maynard Keynes predvidel, da bo tehnologija do konca stoletja napredovala (vsaj v Veliki Britaniji, ZDA in primerljivih državah) do te mere, da bo uveljavljen 15-urni delovni teden. In ni se motil. Pravzaprav...

V torek, 8. maja 2012, ob 18.00, v prostorih Kulturnega Inkubatorja, Koroška cesta 18 v Mariboru Ekonomski sistem in revščina sta temi, o kateri bosta z vami razpravljala Ddr. Matjaž Mulej, zaslužni profesor in Goran Lukič, strokovni sodelavec Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Goran Lukič bo predstavil vpliv sodobnega kapitalističnega...

To jesen je Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije ponovno pričel deliti subvencije za samozaposlovanje brezposelnih oseb, prijavljenih v evidenco zavoda. Gre za program aktivne politike zaposlovanja, na katerega je naša država zelo ponosna, problematičnost ozadja in posledic te politike pa pri tem ostaja premalo osvetljena. Če pogledamo najprej nekaj...

7. marca 2011 je bil sprejet Zakon o socialnem podjetništvu, ki je nedvomno končno določil formalne okvire za zagotavljanje finančne podpore razvoju tovrstnega podjetništva. Hkrati pa se s tem zakonom žal sam koncept socialnega podjetništva zamejuje v okvire zgolj nekakšne korektivne politike, s čimer izgublja svoj potencial dejanske alternativne...

Naj takoj na začetku povem, da nisem zelo odločno na nobeni strani barikad, ne pri malem delu ne pri pokojninski reformi. Načeloma potrebujemo nekaj takega, a po mojem malo drugače. Poglejmo najprej izhodišča: A. Zgodnje upokojevanje pomeni nižje pokojnine ali pa proračunske težave. B. Pozno upokojevanje pomeni večjo brezposelnost....

Že kar nekaj mesecev nam krajšajo čas razprave o nadvse zanimivih predlogih, ki nam jih predstavljajo in predlagajo naši oblastniki, plejada civilno-družbenih organizacij in skupin, z množico sindikatov na čelu, pa jim na vse mogoče načine nasprotuje. Zakon o »malem delu« je brez dvoma eden takšnih zanimivih predlogov. Spremembe...

Zgodovino razvoja kapitalističnega gospodarskega sistema v zadnjih dveh stoletjih lahko beremo tudi kot zgodovino razvoja tehnologij za prihranek dela in razvoja novih organizacijskih modelov za prihranek dela. Skratka, zgodovino kapitalizma, ki temelji na masovnem zaposlovanju delavcev, lahko prav paradoksalno razumemo tudi kot zgodovino postopnega izrinjanja delavca iz samih produkcijskih...

Prostovoljstvo se je sprva razvilo kot neplačana dejavnost, ki jo posamezniki v majhnem obsegu ur opravljajo v svojem prostem času, torej posamezniki, ki imajo svojo eksistenco že zagotovljeno in želijo s prostovoljnim delom skrbeti za skupnost. V zadnjih desetletjih pa se pojavlja nova oblika prostovoljstva, ko prostovoljci postajajo pretežno...

V času, ko se soočamo z gospodarsko krizo, rastjo brezposelnosti in velikim nezadovoljstvom od mlajših (študentsko delo) do najstarejših (pokojnine), velikokrat zaidemo tudi v osebno krizo. Ta večkrat pogojuje tudi naše poglede do drugih. Ti morda niso vedno všečni vsakomur, vsekakor pa so odraz našega pogleda na družbeno situacijo,...

Marginalizacija se lahko dogaja tudi v obliki izključevanja določenih aspektov življenja večine. Na ta način je danes izključeno ne-materialno delo, ki v kognitivnem kapitalizmu sicer predstavlja izhodišče za ustvarjanje presežne vrednosti, vendar pa večinoma ostaja neprepoznano in nenagrajeno. V preteklih dveh stoletjih je bilo smiselno govoriti ločeno o produktivnem...

Zaresova grožnja z izstopom iz vlade je pokazala na programsko zadrego vlade. Na dlani je nujnost podržavljenja podjetij, ki jih dušijo menedžerski prevzemi. Nekateri člani vlade pa še kar blejajo neoliberalne floskule o nevmešavanju države v gospodarstvo. Kdor nima dovolj drznosti in ekonomskega znanja za radikalno mišljenje, danes ne...

V Katedri zaradi njene zgodovine in profila izdajatelja v veliki meri nastopajo študentke in študenti. Kot pisci in bralci. Mnogi med njimi so filozofinje in filozofi, kar je vzpodbudno. Na tem mestu smo že pisali, da nekateri politiki takih ne marajo. Svojo averzijo so najprej odkrivali ob Slavoju Žižku,...