Običajne marksistične obravnave razmerja med delom in tehnologijo tega reducirajo na relativno odvečnost – avtomatizacijo pomeni manjšo vsebnost živega dela v produkciji in manjše povpraševanje po delovni sili, kar (lahko) pomeni povečano brezposelnost, pritisk na višino mezd, prekarizacijo itn. Vse to drži, a vseeno o razmerju med delom in tehnologijo v kapitalizmu pove premalo, saj razvoj umetne inteligence in avtonomnih robotov kaže, da je morda lahko človeška delovna sila glede na način razvoja in uporabe tehnologije odvečna ne le relativno, temveč tudi absolutno v smislu, da lahko inteligentni in samostojni stroji povsem izpodrinejo človeško delovno silo (ki, s perspektive kapitala, ni optimalna, saj, za razliko od učečih se strojev, ni zmožna hitrega samospreminjanja). Tehnologije, ki temeljijo na samostojni umetni inteligenci, so sicer še vedno na začetku, a politično vprašanje, ki ga zastavljajo, je vseeno prelomno: ali lahko človeštvo prenese emancipacijo kapitala in, če da, kaj naj počne potem?
Primož Krašovec je docent na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer predava o teoriji ideologije, teoriji meščanske države, razmerju med kapitalom in tehnologiji ter o sodobnih tehnologijah družbenega nadzora. Sodeluje tudi z založbo Sophia ter revijama Borec in Šum.
Predavanje je potekalo v sklopu Rosine šole delavskih pravic za mlade.