Ojdip

4. 10. 2023 Cenzurirano

Psihologija religije, 1. del

Psihologija in religija sta v svojem zgodovinskem razvoju na določeni točki neizbežno sovpadli, ne naključno, saj tako psihološki procesi, kot religiozna doživljanja implicirajo kompleksen odnos med subjektivnim in objektivnim. Za psihološke vidike religioznosti se je prvi že pred kakim stoletjem ogreval oče psihoanalize, Sigmund Freud. Običajno se kot najpomembnejše...
več
5. 12. 2019 Cenzurirano

Zato, ker jih mame niso imele rade…

Fenomen avtoritarnosti, kot relevantno družbeno vprašanje, je nemara danes pomembnejše kot kadarkoli doslej v zgodovini naše civilizacije, ko se, kakor je videti, majejo njeni temelji.  V politologiji se sam pojem avtoritarnosti nanaša na tisto obliko vladanja, za katerega sta značilni močna centralna oblast in omejene politične svoboščine. Avtoritarni režim...
več
13. 2. 2013 Zofijina modrost

Eksistencialni obup in smisel življenja

»In zdaj je tu smisel življenja. Nič posebnega ni. Bodite dobri do drugih, izogibajte se mastnim jedem, občasno preberite kako dobro knjigo, pojdite na kakšen sprehod in poskusite živeti v miru in slogi skupaj z ljudmi vseh ras in prepričanj.« (Monty Python, The Meaning of Life) Povzetek: V pričujočem...
več
12. 11. 2009 Cenzurirano

Zakaj je ga. Vesna V. Godina bolj nemoralna, kot bi utegnila sama misliti

Patološki narcisizem je tema, ki spremlja dobršen del intervjujev, kolumn in ostalih form družbeno-kritičnega angažmaja antropologinje Vesne V. Godina. Rad bi opozoril na nekatere točke njenih kritik, ki se mi zdijo problematične in si zavoljo teorije same zaslužijo širšo diskusijo. Njene teze in izpeljave so sledeče: 1) obstaja razlika...
več
28. 10. 2008 Zofijina modrost

Pošast in lepotica

Avtor:
Luisa Accati: Pošast in lepotica: oče in mati v katoliški vzgoji čustev Prevedla Irena Prosenc, spremno besedo napisala Marta Verginella, Studia Humanitatis, Ljubljana, 2001. Izhodišče knjige Pošast in lepotica predstavlja opažanje, da ženske celo v znanstveni skupnosti ne morejo prodreti s svojimi idejami. Toda, zakaj so podrejene? Odgovor: zaradi...
več
8. 3. 2008 Zofijina modrost

Sodobna ženska je vse bolj zdrava: bo zdaj zbolel moški?

V naslovu omenjam zdravje žensk in moških. Merilo zdravja, o katerem tu govorim, je zmožnost nekoga, da se »postavi zase«, da v sebi najde temelj varnosti. V preteklosti se ženska ni mogla in tudi ni znala postaviti zase. A uspeh feminističnih gibanj je (na zahodu) vsaj glede načel skoraj...
več
31. 12. 2004 Kotiček

Množica

OSNOVNO O MNOŽICI Najprej smo posamezniki, individumi, ki pa skupaj formiramo skupino, ki jo kaj hitro lahko okličemo za množico. Preprosto dejstvo je, da psihologije teh na videz podobnih formacij ne gre vrednotiti vsako zase, ker v množici zadobi posameznik novo vrednost, položaj in praktično novo življenje. Množična psihologija...
več
24. 3. 2004 Oddaja Zofijinih

Oddaja 24.3.2004

Avizo Marec je mesec, ki je vsaj v dveh dnevih zaznamovan z slavljenjem ženskosti v takšni ali drugačni obliki. Dan pred deklariranim dnevom materinskosti, se bomo Zofijini pozabavali z nekaterimi vidiki nesporazuma med spoloma, s prav posebnim poudarkom na, v sodobnosti prezentnejšim, ženskim spolom. Za trenutek bomo pozabili, da...
več
31. 12. 2003 Kotiček

Komentar

Začetek je negacija tega, kar se z njim začenja. (Schelling) Ključno je Badioujevo soočenje s psihoanalizo. Nepopustljivo nasprotuje morbidni obsedenosti s smrtjo, ko gonu smrti zoperstavi resnico-dogodek. Vztrajati moramo na tem, kar Lacan poimenuje prostor med dvema smrtma, da se odpremo življenju prave večnosti, moramo opustiti našo vez s...
več