Aljaž Jelenko

Recenzija: Pogledati – gledati, videti – uvideti (Jure Mikuž, 2012, Narodna galerija, Ljubljana, 279 str.) Ali ste bili zgolj površno seznanjeni z Rembrandtom in niste vedeli, da se morda surovost religij v odnosu do žensk napaja prav iz samsonovskega strahu pred ženskim principom? Še več: tudi Fritz Lang je...

Nekateri študentje so se na gol poziv gibanja Mi smo Univerza k artikulaciji posameznih nelagodij odzvali presenetljivo, celo protislovno: dejali so, da so zagotovo za ukinitev bolonjskega procesa, ki spodbuja obvezne vaje in predavanja, vendar pa žal do artikulacije njihovih trditev ne more priti, saj jih vežejo ravno omenjene...

Utemeljenost teze Michela Freitaga, po kateri izginja razlika med znanostjo in tehniko, naravo in družbo, bitjo in najstvom, je najvidnejša predvsem v humanistiki, kjer se soočamo s povsem koristoljubnim odnosom do znanosti, ki pa že od vsega začetka, denimo stare Grčije, ne temelji na utilitarnosti ali prikupnosti, temveč, rečeno...

Živimo v času nenehnih vrednotenj, primerjav ter ocenjevanj, v času, ko si mora sleherni posameznik, posledično pa tudi sleherna veda ali znanstvena disciplina prizadevati za svoj obstoj, za gladko, natančno in učinkovito definicijo lastnega predmeta – in, če dodamo piko na i, tudi za dokaz...

Pred kratkim je slovenska vlada zasnovala nov nacionalni program za raziskave in inovacije (slednje so zamenjale pojem ‘razvoja’), ki skuša uvesti rokohitrsko in instrumentalno obravnavanje ter razumevanje izobraževalnih institucij, še posebej univerze. Pravi namreč, da je zaradi trenutne globoke gospodarske krize potrebno podpreti tehnološke in netehnološke inovacije, s poudarkom...

Predstavitev Festingerjevega koncepta kot uvod v problematiko Leon Festinger, avtor koncepta kognitivne disonance, je v svoji predstavitvi problema izhajal iz teorij konsistentnosti, ki trdijo, da posameznik vselej teži h konsistentnosti v okviru svojega jaza. Prizadeva si, da bi njegova mnenja in težnje obstale v skladnosti druga z drugimi. Avtor...

Patološki narcisizem je tema, ki spremlja dobršen del intervjujev, kolumn in ostalih form družbeno-kritičnega angažmaja antropologinje Vesne V. Godina. Rad bi opozoril na nekatere točke njenih kritik, ki se mi zdijo problematične in si zavoljo teorije same zaslužijo širšo diskusijo. Njene teze in izpeljave so sledeče: 1) obstaja razlika...

V filmu Zadnja Kristusova skušnjava (The Last Temptation of Christ, 1998, Martin Scorsese) smo neposredno soočeni z dilemo dihotomije oz. razmerja med svobodo in determinizmom, ki ga provokativno evocira znan Luthrov stavek. Kristusa namreč obvladuje neka tretja instanca, njegove odločitve so popolnoma heteronomne glede na njega samega, v celoti...

Že dlje časa nazaj se mi je pripetila zadeva, na podlagi katere se mi je kasneje utrnilo razmišljanje na temo zadeve (ali bolje, koncepta), ki je danes vsepričujoča, pogled nanjo pa zakriva neko temeljno dejstvo, ki ga nameravam znova obuditi. Na vseh ravneh je namreč govora o samozavesti. Le-to...

Pil sem te in ne izpil, Ljubezen. Ko duhteče vino sladkih trt užil sem te, da nisem bil več trezen in da nisem vedel, da si Smrt. Zrl sem v strašne teme tvojih brezen: in ker bil pogled je moj zastrt od bridkosti, nisem vedel, Smrt, da si najskrivnostnejša...

Tako bi namreč morala biti podnaslovljena romantična komedija prejšnjega leta, ki nosi naslov Ljubezen v Barceloni (Vicky Cristina Barcelona, 2008, Woody Allen). Prizorišče filma bi lahko razumeli kot svojevrstno metaforo življenja: množica ljubezenskih afer, od katerih jih nekaj spremljamo tudi mi, njihova glavna poanta pa je zapletenost, kompleksnost in...

Ne bom dejal, da se počutim eksperta v freudovskih sferah, vendar sem prebral nezanemarljivo število njegovih tekstov, zaradi česar se že po dostojanstveni drži čutim dolžnega nekaj povedati o očetu psihoanalize. Po raznih bukvah, člankih ali zgolj internetnih komentarjih se namreč človek vpraša, če je nemara v zgodovini bilo...