Zofijina modrost
Zofijina modrost je namenjena poglobljenim strokovnim prispevkom, pretežno članov našega društva.
18. 2. 2006 Zofijina modrost
Carl Gustav Jung in možnost vzpostavitve jungovske fenomenologije
Avtor: Boris Vezjak
(1. del) Morebiti najbolj originaren prispevek Junga je v vpeljavi pojma smisla (der Sinn), ki se nam daje skozi koncept arhetipa kot simbola. Z vpotegnitvijo tega pojma se njegov celoten, v osnovi globinskopsihološki prispevek postavlja na filozofsko izhodišče, s tem pa prihajamo na najtežji del Jungove psihoanalitske misli nasploh,...
več30. 12. 2005 Zofijina modrost
Pojem substance v Aristotelovi Metafiziki
Avtor: Mojca Küplen
Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17 stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...
več30. 12. 2005 Zofijina modrost
Razlike v pripisovanju rodu in vrste v Porfirjevi razlagi Aristotelove klasifikacije stvari
Avtor: Marko Knežar
Porfirij (c. 232 n.št – c. 305 n.št.) se je rodil v Tiru (Fenicija, del Sirije). Razvil se je v enega najbolj znanih neoplatonističnih filozof. Vzdevek Porfirij je dobil kasneje, tako da se je dolgo časa po očetu imenoval Malchus. Odšel je na študij v Atene, kjer je postal...
več30. 12. 2005 Zofijina modrost
Bivajoče pri Platonu in Aristotelu
Avtor: Mojca Küplen
Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...
več30. 12. 2005 Zofijina modrost
O vrstah pomenov, posredovanih v komunikaciji
Avtor: Darinka Verdonik
Predstavitev različnih vrst pomenov, posredovanih v komunikaciji Moje osrednje vprašanje je: koliko vrst pomenov lahko posredujemo pri komunikaciji? Pri tem izhajam iz predpostavke, da v komunikaciji posredujemo, povemo, izrazimo več kot samo to, kar pomenijo besede same po sebi v aktiviranem kontekstu (v kontekst, na kratko povedano, štejem vse,...
več30. 12. 2005 Zofijina modrost
Zakaj je logika pomembna za filozofijo
Avtor: Marko Knežar
Položaj in pomen logike se je skozi zgodovino spreminjal. Tako je Aristotelu logika pomenila metodologijo za znanost in tudi za filozofsko raziskovanje. Drugačen pogled so imeli na logiko stoiki, kjer je filozofija veljala za samostojno filozofsko disciplino, poleg etike. Danes je logika samostojna znanost, ločena, vendar zelo pomembna za...
več30. 12. 2005 Zofijina modrost
Kdo se boji filozofije?
Avtor: Tomaž Herga
PRISPEVEK NA TEMO FILOZOFIJA KOT COKLA ZNANOSTI NAMESTO UVODA: COKLA cokla -e ž (o) 1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo: podložiti coklo; pren., ekspr. ti si mu za coklo; cokla napredka 2. nav. mn. obuvalo z lesenim podplatom: obuti cokle; klopotati s coklami;...
več30. 12. 2005 Zofijina modrost
Filozofija in oblast: o sproščenosti kot političnem programu prihodnje Slovenije
Avtor: Boris Vezjak
»To človek občuti. Veter sprememb je nekaj, kar se te dotakne, te polni in vodi.« Janez Janša 1. Uvod Bilo bi prvovrstno presenečenje, če pohod nove slovenske oblasti ne bi spremljal obvezen alternativni ideološki okvir. Ne le širša javnost in civilna družba, tudi politična levica je že v času...
več31. 12. 2004 Zofijina modrost
Transcendentalni videz
Avtor: Robert Petrovič
Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več31. 12. 2004 Zofijina modrost
Kantova teorija uma
Avtor: Robert Petrovič
Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več31. 12. 2004 Zofijina modrost
Znanstveno znanje in prepričanje
Avtor: Robert Petrovič
Platon: Platonova definicija znanja je, da je znanje opravičeno in resnično prepričanje (verjetje). Ugovori zoper to definicijo bi se lahko glasil: znanje ni primerljivo s prepričanjem, tudi ni nobena posebna oblika prepričanja. Descartes: znanje je nekaj bistveno različnega od prepričanja, kajti je gotovo in nedvoumno, prepričanje pa je negotovo...
več31. 12. 2004 Zofijina modrost
Nesmrtnost duše v Fajdonu
Avtor: Robert Petrovič
Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...
več