Zofijina modrost

Zofijina modrost je namenjena poglobljenim strokovnim prispevkom, pretežno članov našega društva.

30. 12. 2005 Zofijina modrost

Bivajoče pri Platonu in Aristotelu

Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

O vrstah pomenov, posredovanih v komunikaciji

Predstavitev različnih vrst pomenov, posredovanih v komunikaciji Moje osrednje vprašanje je: koliko vrst pomenov lahko posredujemo pri komunikaciji? Pri tem izhajam iz predpostavke, da v komunikaciji posredujemo, povemo, izrazimo več kot samo to, kar pomenijo besede same po sebi v aktiviranem kontekstu (v kontekst, na kratko povedano, štejem vse,...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Zakaj je logika pomembna za filozofijo

Položaj in pomen logike se je skozi zgodovino spreminjal. Tako je Aristotelu logika pomenila metodologijo za znanost in tudi za filozofsko raziskovanje. Drugačen pogled so imeli na logiko stoiki, kjer je filozofija veljala za samostojno filozofsko disciplino, poleg etike. Danes je logika samostojna znanost, ločena, vendar zelo pomembna za...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Kdo se boji filozofije?

Avtor:
PRISPEVEK NA TEMO FILOZOFIJA KOT COKLA ZNANOSTI NAMESTO UVODA: COKLA cokla -e ž (o) 1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo: podložiti coklo; pren., ekspr. ti si mu za coklo; cokla napredka 2. nav. mn. obuvalo z lesenim podplatom: obuti cokle; klopotati s coklami;...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Filozofija in oblast: o sproščenosti kot političnem programu prihodnje Slovenije

Avtor:
»To človek občuti. Veter sprememb je nekaj, kar se te dotakne, te polni in vodi.« Janez Janša 1. Uvod Bilo bi prvovrstno presenečenje, če pohod nove slovenske oblasti ne bi spremljal obvezen alternativni ideološki okvir. Ne le širša javnost in civilna družba, tudi politična levica je že v času...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Transcendentalni videz

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Kantova teorija uma

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Znanstveno znanje in prepričanje

Platon: Platonova definicija znanja je, da je znanje opravičeno in resnično prepričanje (verjetje). Ugovori zoper to definicijo bi se lahko glasil: znanje ni primerljivo s prepričanjem, tudi ni nobena posebna oblika prepričanja. Descartes: znanje je nekaj bistveno različnega od prepričanja, kajti je gotovo in nedvoumno, prepričanje pa je negotovo...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Nesmrtnost duše v Fajdonu

Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...
več
31. 8. 2004 Zofijina modrost

Stara kitajska modrost

Mencius (371-289 p.n.št.) (Mengzi, Mencij) je kitajski filozof 4. stoletja pred našim štetjem, katerega vpliv na filozofsko tradicijo njegovega kulturnega kroga je primerljiv z vplivom sv. Pavla in Aristotela v zahodni filozofiji. Mencius, kar je latinizirana oblika njegovega imena Meng-tzu (Mojster Meng), se je rodil v Tsou, majhnem mestu...
več
31. 8. 2004 Zofijina modrost

Virtualna resničnost

“Virtualna resničnost (VR), kot najaktualnejša možnost tehničnega preoblikovanja telesa, ki telo podvoji in delno imaginira, verjetno pomeni nek odvzem moči, toda tudi izpopolnitev telesa. Zdaj se brez nevarnosti lahko gibljem tudi v območjih, nevarnih za moje naravno telo. Ta Jaz, stanje zavesti, potrebuje manj telesa. VR osvobaja moj zavestni...
več
31. 8. 2004 Zofijina modrost

H.A.L.

AI (Artificial Intelligence) (umetna inteligenca) je sposobnost stroja, da imitira inteligentno človekovo obnašanje, kar pomeni, da je stroj sposoben učenja, razumevanja, ter se je sposoben soočiti z problemi in jih primerno tudi razrešiti. Stroje, ki smo jih tako sebi v pomoč sproducirali, lahko označujemo za inteligentne na precej različne...
več