Zofijina modrost

Avguštinova »De civitate dei« je obsežen tekst, ki se v glavnem deli na dva dela, pri čemer se prvi del (I-X knjiga) ukvarja z odgovorom poganom, ki so krščanstvu naprtili krivdo za propad Rima, drugi del (XI-XXII knjiga), pa proučuje naravo družbe in sledi zgodovini dveh velikih skupnosti: zemeljski...

edited by Jane M. Day, Routledge, London & New York 1994 I Knjiga Plato’s Meno (in focus) poskuša, kot pove že sam naslov, našo pozornost usmeriti k temu, v marsičem izjemno tehtnemu Platonovemu dialogu, po besedah urednice morebiti celo najbolj branja primernemu ob prvem vstopanju v njegov opus. Način,...

Kaj sem torej1? Vprašanje, ki ga zasledimo na začetku osmega paragrafa druge meditacije, se ne pojavi samo pri Descartesu – gre za prastaro, univerzalno spraševanje človeka o samem sebi, po lastni naravi. Prastaro zato, ker mu lahko sledimo globoko v preteklost2, univerzalno pa zato, ker skoraj ni človeškega bitja,...

Knjiga “Obzorja grštva” predstavlja ilustrativen primer nekega tipično slovenskega sindroma “majhnosti”, ko se diskurz, vpričo popolnoma odprtega prostora, pisanja ab ovo in zapolnjevanja praznine, legitimira že samo s tem, da obstaja. Povedano drugače, če dobimo – pazite – v zgodovini slovenske filozofije šele drugo avtorsko knjigo oziroma originalno študijo,...

(“Can solipsism be defended?”) Solipsizem je nazor, da je moja eksistenca edina eksistenca, oziroma, da obstajam le jaz oziroma moja duševna stanja in je celotno moje čutno izkustvo – čutni podatki o predmetih, dogodkih in nenazadnje ljudeh – le moj konstrukt. Torej vse kar obstaja in kar zaznavam sem...

Analecta, 1997 Najnovejše delo filozofa Slavoja Žižka, v tem trenutku najbolj izdajanega in prevajanega slovenskega strokovnega avtorja v tujini sploh (in – pozor, to sploh ni napihnjena trditev – morebiti celo v zgodovini slovenskega naroda doslej), menda velja omeniti tudi v naši oddaji. Ta prispevek se ne bo ukvarjal...

(Georg Wilhelm Friedrich Hegel: Um v zgodovini, Analecta, Ljubljana 1999, prevedel Božidar Debenjak) Heglov tekst z naslovom “Um v zgodovini” pomeni pravzaprav uvod v širše zastavljeno Filozofijo svetovne zgodovine, zasnovano v več sklopih predavanj. Predstavlja poskus podati neke vrste splošno kategorialno ogrodje zgodovine, kakor se le-to kaže skozi filozofsko...

V današnji oddaji želimo predstaviti spis, ki bo v kratkem, ako mu bodo bogovi naklonjeni, zagledal luč sveta v obliki objave. Gre za psevdoaristotelsko delo z naslovom O vrlini (Peri aretes), vse do 16. stoletja napačno pripisovan Aristotelu. Ker ta minikatalog vrlin, kot bi ga lahko tudi imenovali, deluje...

Pred kratkim organizirana okrogla miza na nacionalki (zadeva se je imenovala Kako se Cerkev vidi v javnosti), ki je imela za namen medijem s pomočjo njih samih pokazati, kako kristjanom ni vseeno, kaj se govori o njih samih, je spet navrgla že staro in znano simptomatično sliko v stališčih...