Zofijina modrost

Zofijina modrost je namenjena poglobljenim strokovnim prispevkom, pretežno članov našega društva.

20. 5. 2006 Zofijina modrost

Sed quid igitur sum?

Kaj sem torej1? Vprašanje, ki ga zasledimo na začetku osmega paragrafa druge meditacije, se ne pojavi samo pri Descartesu – gre za prastaro, univerzalno spraševanje človeka o samem sebi, po lastni naravi. Prastaro zato, ker mu lahko sledimo globoko v preteklost2, univerzalno pa zato, ker skoraj ni človeškega bitja,...
več
18. 5. 2006 Zofijina modrost

Obzorja grštva (logos in bit v grški filozofiji)

Knjiga “Obzorja grštva” predstavlja ilustrativen primer nekega tipično slovenskega sindroma “majhnosti”, ko se diskurz, vpričo popolnoma odprtega prostora, pisanja ab ovo in zapolnjevanja praznine, legitimira že samo s tem, da obstaja. Povedano drugače, če dobimo – pazite – v zgodovini slovenske filozofije šele drugo avtorsko knjigo oziroma originalno študijo,...
več
18. 4. 2006 Zofijina modrost

»Ali lahko zagovarjamo solipsizem?«

(“Can solipsism be defended?”) Solipsizem je nazor, da je moja eksistenca edina eksistenca, oziroma, da obstajam le jaz oziroma moja duševna stanja in je celotno moje čutno izkustvo – čutni podatki o predmetih, dogodkih in nenazadnje ljudeh – le moj konstrukt. Torej vse kar obstaja in kar zaznavam sem...
več
27. 3. 2006 Zofijina modrost

Kuga fantazem

Avtor:
Analecta, 1997 Najnovejše delo filozofa Slavoja Žižka, v tem trenutku najbolj izdajanega in prevajanega slovenskega strokovnega avtorja v tujini sploh (in – pozor, to sploh ni napihnjena trditev – morebiti celo v zgodovini slovenskega naroda doslej), menda velja omeniti tudi v naši oddaji. Ta prispevek se ne bo ukvarjal...
več
24. 3. 2006 Zofijina modrost

Umnost zgodovine in zgodovinskost uma

Avtor:
(Georg Wilhelm Friedrich Hegel: Um v zgodovini, Analecta, Ljubljana 1999, prevedel Božidar Debenjak) Heglov tekst z naslovom “Um v zgodovini” pomeni pravzaprav uvod v širše zastavljeno Filozofijo svetovne zgodovine, zasnovano v več sklopih predavanj. Predstavlja poskus podati neke vrste splošno kategorialno ogrodje zgodovine, kakor se le-to kaže skozi filozofsko...
več
18. 3. 2006 Zofijina modrost

Problem vrline v grški filozofiji

Avtor:
V današnji oddaji želimo predstaviti spis, ki bo v kratkem, ako mu bodo bogovi naklonjeni, zagledal luč sveta v obliki objave. Gre za psevdoaristotelsko delo z naslovom O vrlini (Peri aretes), vse do 16. stoletja napačno pripisovan Aristotelu. Ker ta minikatalog vrlin, kot bi ga lahko tudi imenovali, deluje...
več
19. 2. 2006 Zofijina modrost

Hudič, moj bližnjik, ali Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe

Avtor:
Pred kratkim organizirana okrogla miza na nacionalki (zadeva se je imenovala Kako se Cerkev vidi v javnosti), ki je imela za namen medijem s pomočjo njih samih pokazati, kako kristjanom ni vseeno, kaj se govori o njih samih, je spet navrgla že staro in znano simptomatično sliko v stališčih...
več
18. 2. 2006 Zofijina modrost

Carl Gustav Jung in možnost vzpostavitve jungovske fenomenologije

Avtor:
(1. del) Morebiti najbolj originaren prispevek Junga je v vpeljavi pojma smisla (der Sinn), ki se nam daje skozi koncept arhetipa kot simbola. Z vpotegnitvijo tega pojma se njegov celoten, v osnovi globinskopsihološki prispevek postavlja na filozofsko izhodišče, s tem pa prihajamo na najtežji del Jungove psihoanalitske misli nasploh,...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Pojem substance v Aristotelovi Metafiziki

Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17 stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Razlike v pripisovanju rodu in vrste v Porfirjevi razlagi Aristotelove klasifikacije stvari

Porfirij (c. 232 n.št – c. 305 n.št.) se je rodil v Tiru (Fenicija, del Sirije). Razvil se je v enega najbolj znanih neoplatonističnih filozof. Vzdevek Porfirij je dobil kasneje, tako da se je dolgo časa po očetu imenoval Malchus. Odšel je na študij v Atene, kjer je postal...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Bivajoče pri Platonu in Aristotelu

Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

O vrstah pomenov, posredovanih v komunikaciji

Predstavitev različnih vrst pomenov, posredovanih v komunikaciji Moje osrednje vprašanje je: koliko vrst pomenov lahko posredujemo pri komunikaciji? Pri tem izhajam iz predpostavke, da v komunikaciji posredujemo, povemo, izrazimo več kot samo to, kar pomenijo besede same po sebi v aktiviranem kontekstu (v kontekst, na kratko povedano, štejem vse,...
več