Zofijina modrost

Zofijina modrost je namenjena poglobljenim strokovnim prispevkom, pretežno članov našega društva.

24. 4. 2004 Zofijina modrost

Življenski svet in moderne znanosti

Svet vsakdanjega življenja, ali t.i. življenjski svet je historično predznanstveni svet in sistemsko zunaj znanstveni svet. Tako vsakdanja, navadna, kot znanstvena zavest ga jemljeta kot danega, od subjektov neodvisnega, torej objektivni svet. Naši vtisi in ocene o svetu so subjektivni in relativni, svet sam pa je absoluten in objektiven....
več
24. 4. 2004 Zofijina modrost

Etika – O Bogu

Baruch (Benedict) Spinoza (1632-1677), nizozemski filozof racionalizma in religiozni mislec, ki se smatra za enega najpristnejših zagovornikov panteizma. Rojen v špansko portugalski družini v Amsterdamu je bil deležen klasične židovske izobrazbe. Kasneje se je pod vplivom učenja o znanosti in pisanja angleškega filozofa Thomasa Hobbesa in francoskega Renéa Descartesa...
več
24. 4. 2004 Zofijina modrost

Vrline in sreča

Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17. stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...
več
24. 4. 2004 Zofijina modrost

Uvod v Kantovo etiko

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
31. 12. 2003 Zofijina modrost

Ideološki aparat države

Althusser, Louis (1918-1990), francoski filozof, eden najvplivnejših marksističnih teoretikov na zahodu v sedemdesetih letih. Rojen je bil leta 1918 v Alžiriji. Njegova briljantna akademska kariera v Parizu ga je pripeljala do profesure na prestižnem Collčge de France. Mednarodno javnost je nase opozoril z objavo publikacije Pour Marx leta 1965...
več
31. 12. 2003 Zofijina modrost

Pensees (Misli) – Blaise Pascal

BOG Značilnost Blaisa Pascala je nasprotje in večna razpetost med Bogom in svetom, razumom in vero, čutnim in duhovnim, znanostjo in teologijo, začudujoče pa se nam morda zdi, da Blaise ta nasprotja ohranja, ter tako v celoti ostaja povezan z življenjem, hkrati pa popolnoma odprt Bogu: ” Veličine in...
več
31. 12. 2003 Zofijina modrost

Avguštinovo poželenje

UVOD Zgodovina krščanske Cerkve je v marsikaterem oziru zgodovina človeštva, kajti prav krščanstvo je držalo svečo civilizacijskemu napredku zahodnega sveta, še posebej pa Evrope. Osebnosti, ki so oblikovale krščansko Cerkev, zato veljajo tudi v posvetni zgodovini, za izredno pomembne in vplivne. Gotovo je v vsakem pogledu, eden najvidnejših med...
več
23. 7. 2003 Zofijina modrost

O Poetiki

Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17 stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...
več
23. 7. 2003 Zofijina modrost

Tema zla v Kantovi filozofiji

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
23. 7. 2003 Zofijina modrost

Individualizacija subjekta

Man, I see in fight club the strongest and smartest men who’ve ever lived. I see all this potential, and I see squandering. God damn it, an entire generation pumping gas, waiting tables; slaves with white collars. Advertising has us chasing cars and clothes, working jobs we hate so...
več
23. 7. 2003 Zofijina modrost

Princip odgovornosti

Hans Jonas (1903 – 1993) Študira med drugim pri Husserlu in Heideggerju, diplomira z temo o dojemanju gnoze. Po vzponu nacizma zbeži v London in pozneje tudi Jeruzalem. Med drugo svetovno vojno je v sklopu britanske voske član poseben židovske brigade. Po vojni se preseli v Kanado, kjer deluje...
več
23. 7. 2003 Kotiček, Zofijina modrost

Darovanje

Kakor je ljudem določeno enkrat umreti, nato pa pride sodba, tako se je tudi Kristus enkrat daroval, da je odvzel grehe mnogih. Drugič pa se bo prikazal brez greha, v odrešenje tistih, ki ga pričakujejo. (Pismo Hebrejcem 9, 27-28) Vsi poznamo tisto De Sadovo maksimo, ki veleva vnesti red...
več