Zofijina modrost

Alan Mathison Turing (1912 – 1954) je bil britanski matematik, logik, filozof, biolog in tajnopisec, ki velja za pionirja na področjih računalniške znanosti, kognitivne znanosti, umetne inteligence in umetnega življenja. Je eden od očetov moderne računalniške znanosti. Po osnovnem izobraževanju na šoli v Dorsetu je Turing na King’s College...

Človekov um se pretežno ukvarja s samim seboj, tako, da poraja vedno ista vprašanja, v vedno novih oblikah. Vprašanja, ki konstruirajo njegova vedenja, se prej ali slej prepletejo v svet domišljije, v katerem pa spet zdrkne v solipsizem in briljantni naravni egoizem. Veriga človekovih izumov, ki mu skozi tisočletja...

Že od nekdaj je vprašanje človekove zavesti eden največjih misterijev človeštva. Vprašanje s pojavom novih, umetnih modelov, pridobiva na obsegu in globini. Ti modeli zavesti so predmet pričujočega teksta, ki predvsem poskuša pokazati razpon pojma zavesti. Nevronske mreže Del teorije o inteligentnih strojih leži znotraj območja čiste matematike. Študije...

Donald Davidson (1917- 2003) je ameriški filozof, ki je v študij človeške narave impiciral metode logične in lingvistične analize. Po Davidsonu bi morala interpretacija jezika vedno slediti principom, ki bi maksimalizirali resničnost izjave. Mnogi Davidsonovi eseji so bili zelo vplivni in so zbrani izšli v dveh delih: Essays on...

Peter Frederick Strawson se je rodil leta 1919 v Londonu. Je professor metafizike na Univerzi v Oxfordu. Strawson je eden vodilnih akterjev filozofije običajnega jezika. Strawson je na oči javnosti prvič prišel z člankom “On Referring” (1950) (O naslavljanju). V njem je v ospredju kritika Russellove teorije o deskripciji....

Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...

Svet vsakdanjega življenja, ali t.i. življenjski svet je historično predznanstveni svet in sistemsko zunaj znanstveni svet. Tako vsakdanja, navadna, kot znanstvena zavest ga jemljeta kot danega, od subjektov neodvisnega, torej objektivni svet. Naši vtisi in ocene o svetu so subjektivni in relativni, svet sam pa je absoluten in objektiven....

Baruch (Benedict) Spinoza (1632-1677), nizozemski filozof racionalizma in religiozni mislec, ki se smatra za enega najpristnejših zagovornikov panteizma. Rojen v špansko portugalski družini v Amsterdamu je bil deležen klasične židovske izobrazbe. Kasneje se je pod vplivom učenja o znanosti in pisanja angleškega filozofa Thomasa Hobbesa in francoskega Renéa Descartesa...

Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17. stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...