Prevod
12. 10. 2006 Zofijina modrost
O idejah
Avtor: Aristotel
Peri ideon 1 (79,3) Znanosti pa uporabljajo na veliko načinov za to, da bi zatrdili, kaj so ideje,2 tako kot pravi3 v prvi knjigi »Peri ideon«.4 (79,5) Dokazi, ki jih ob tem tu navaja, pa so tile: (i) če vsaka znanost opravlja svoje delo5 s tem, da se nanaša6 na...
več24. 3. 2006 Zofijina modrost
Umnost zgodovine in zgodovinskost uma
Avtor: Milan Franc
(Georg Wilhelm Friedrich Hegel: Um v zgodovini, Analecta, Ljubljana 1999, prevedel Božidar Debenjak) Heglov tekst z naslovom “Um v zgodovini” pomeni pravzaprav uvod v širše zastavljeno Filozofijo svetovne zgodovine, zasnovano v več sklopih predavanj. Predstavlja poskus podati neke vrste splošno kategorialno ogrodje zgodovine, kakor se le-to kaže skozi filozofsko...
več30. 12. 2005 Kotiček
Imeti ali biti?
Avtor: Erich Fromm
Erich Fromm (23 marec 1900 – 18 marec 1980) je mednarodno priznani nemško-ameriški psiholog in humanistični filozof. Erich Fromm je začel študij leta 1918 na univerzi Frankfurt am Main in sicer je končal dva semestra iz pravnih ved. Med poletnim semestrom leta 1919 je Fromm študiral na univerzi Heidelberg,...
več30. 12. 2005 Kotiček
Množica in moč
Avtor: Elias Canetti
Elias Canetti (25 julij 1905 – 13 avgust 1994) je v Bolgariji rojeni britansko-avstrijski novelist in pisatelj, ter Nobelov nagrajenec za literaturo, ki je pretežno pisal v nemščini. Rodil se je v kraju Ruse (Bolgarija) v židovski družini, ki se je ukvarjala z trgovino, tam je preživel tudi svoje...
več30. 12. 2005 Kotiček
Nemški študent kot delavec
Avtor: Martin Heidegger
Martin Heidegger (26 september 1889 – 26 maj 1976) je eden najpomembnejših sodobnih nemški in evropskih filozofov. Študiral je na univerzi v Freiburgu pod mentorstvom Edmunda Husserla, izumitelja filozofske smeri fenomenologije. Profesor je tam postal leta 1928. Bil je neizmeren vpliv za številne filozofe in filozofske usmeritve, ki so...
več31. 12. 2004 Kotiček
Histereza tisočletja
Avtor: Jean Baudrillard
Jean Baudrillard (1929 – 2007) je bil rojen v Reimsu v Franciji. Študiral je nemščino na Sorboni v Parizu in med leti 1958-1966 postal profesor za nemščino. Med tem je delal kot prevajalec in kritik ter nadeljaval s študijem filozofije in sociologije. V letu 1966 je dokončal svojo doktorsko...
več31. 12. 2004 Kotiček
Deklaracija o pravicah človeka in državljana
Slovito Deklaracijo o pravicah človeka in državljana (La declaration des droits de l’homme et du citoyen) je sprejela francoska narodna skupščina 26. avgusta 1789. Postala je sestavni del francoske ustave leta 1791, nanjo se sklicujejo vse kasnejše francoske ustave, tudi veljavna ustava iz leta 1958, ki v uvodu slovesno...
več28. 11. 2004 Speculum
Dvosmerni prevajalnik
Avtor: Zofijini ljubimci
Vanessa Čokl — politično-slovenska terminologija — Vanessa Čokl Vprašanja, ki jih je med drugim Večerova novinarka Vanessa Čokl postavila svojemu novinarskemu izbrancu, dr. Mateju Makaroviču, v intervjuju z naslovom »Če so pametni, zmagovalce skrbi« (Večer, 16.10.2004). Za manj poučene: vprašanja niso zanimiva le kot prepoznaven vzorec političnega navijaštva novinarke,...
več31. 8. 2004 Zofijina modrost
Stara kitajska modrost
Avtor: Mencij, Robert Petrovič
Mencius (371-289 p.n.št.) (Mengzi, Mencij) je kitajski filozof 4. stoletja pred našim štetjem, katerega vpliv na filozofsko tradicijo njegovega kulturnega kroga je primerljiv z vplivom sv. Pavla in Aristotela v zahodni filozofiji. Mencius, kar je latinizirana oblika njegovega imena Meng-tzu (Mojster Meng), se je rodil v Tsou, majhnem mestu...
več31. 8. 2004 Kotiček
Filozofske raziskave
Avtor: Ludwig Wittgenstein
Ludwig Wittgenstein (1889-1951) je gotovo eden najbolj vplivnih filozofov 20. stoletja, za mnoge pa celo najpomembnejši filozof po Immanuelu Kantu. Zrasel je v ugledni dunajski družini. Študiral je inženirstvo v Nemčiji in Angliji, a je tekom študija kazal več zanimanja za vprašanja matematike in filozofije. V prvi svetovni vojni...
več24. 4. 2004 Zofijina modrost
Vrline in sreča
Avtor: Aristotel, Robert Petrovič
Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17. stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...
več24. 4. 2004 Kotiček
Esej o smehu
Avtor: Henri Bergson
Henri Bergson (1859-1941) Francoski filozof in literat, ki je bil leta 1927 nagrajen z Nobelovo nagrado za literaturo. Preferiral je teorijo evolucije, ki temelji na duhovni dimenziji človeškega življenja in je imela velik vpliv na različne znanstvene discipline. Izobraževal se je na École Normale Supérieure in na pariški univerzi....
več31. 12. 2003 Kotiček
Ali zapravljamo čas?
Avtor: Helen Keller
Keller, Helen Adams (1880-1968), ameriška pisateljica in učiteljica, borka za pravice hendikepiranih, ki je tudi sama na poti do omike premagovala precejšen fizičen hendikep, bila je namreč slepa, gluha in nema, dejstvo, ki je ob njeni življenjski drži, znatno prispevalo k njeni popularnosti. Rojena je bila leta 1880 v...
več23. 7. 2003 Kotiček
Samoomejitev
Avtor: Aleksander Solženicin
Aleksander Solženicin, rojen 11.12 1918 v Kislovodsku (Rusija). Ruski novelist in zgodovinar, dobitnik Nobelove nagrade za literaturo za leto 1970. Leta 1974 je bil zaradi svoje kritične drže napram sistemu izgnan iz takratne Sovjetske zveze. Domov se je lahko ponovno vrnil šele leta 1994. Diplomiral je iz matematike, poleg...
več27. 1. 2003 Kotiček
O ameriški morali
Avtor: G.K. Chesterton
Chesterton, G(ilbert) K(eith) (1874 – 1936) angleški kritik, esejist in pisatelj. Tekste, ki jih je pisal lahko razdelimo na socialni kriticizem, literarni kriticizem in teološko ali religiozno apologijo. Najsi bo tema takšna ali drugačna, je z svojim pikrim že skoraj nespodobno ciničnim razmišljanjem in v današnje čase skoraj ne...
več27. 1. 2003 Kotiček
Kriza duha – prvo pismo
Avtor: Paul Valery
Valéry, Paul Ambroise (1871-1945) francoski pesnik, esejist in kritik, tudi mož pisem, kot so ga radi imenovali, zaradi njegove navade, da svoje eseje piše kot pisma. Zgodnja leta je načeloma posvetil poeziji, medtem ko se je v poznih letih več časa ustvarjalno posvečal teoriji, v kateri je ob vedno...
več27. 1. 2003 Speculum, Zofijina bodica
Proti terorizmu
Avtor: Zofijini ljubimci
Proti terorizmu1 Vsako leto isto: božični nakupi. Zgoniš se. Gneče te uničijo. Vse se je že spet podražilo. Denar je vse. Mi nimamo denarja. Ne potrebujemo ga. Nočemo ga. Denar je zatiranje. Mar moramo kupovati, se prodajati, se udeleževati tega zatiranja? Denar in potrošnja sta teror! Karstadt, Hertie in...
več27. 1. 2003 Filmsko, Kotiček
Telesa kot enigme
Avtor: Serge Daney
Serge Daney (1944-1992) francoski kritik, esejist. Sodelavec ali ustanovitelj večjega števila, danes že kultnih, predvsem filmu posvečenih revij, kot so recimo Cahiers du cinéma in Trafic. Že zelo zgodaj se je začel zanimati za film, kateremu je, kljub temu, da je študiral modernizem in kitajsko kulturo, posvečal večino časa....
več27. 1. 2003 Kotiček
Preseganje tesnobe
Avtor: Georges Bataille
Bataille, Georges (1897-1962) francoski pisatelj, esejist, pesnik in teoretik, je v svojih besedilih raziskoval ekstremne situacije zavesti in telesa, še posebej razmerje spolnosti in nasilja. Pogosto imenovan tudi metafizik zla. Živel je sila bohemsko, po poklicu bibliotekar, je praktično vse življenje preživel med knjigami. V svojem, še najbolje bi...
več27. 1. 2003 Publikacije
Online časopis, številka 1
Avtor: Zofijini ljubimci
Vsebina: Uvodnik (Robert Petrovič) Nagovor ob vzletu Zaznavanje telesnega (Marki De Sade) Dialog med duhovnikom in umirajočim (Alan Goldman) Čisti seks (Georges Bataille) Preseganje tesnobe Gibljive podobe (Robert Petrovič) Cronenberg (Serge Daney) Telesa kot enigme (Roland Barthes) Sade – Pasolini Boj proti delu (Robert Petrovič) Z ljubeznijo do dela...
več27. 1. 2003 Kotiček
Dialog med duhovnikom in umirajočim
Avtor: Marki De Sade
Marki De Sade, (DONATIEN ALPHONSE FRANÇOIS COMTE DE SADE) (1740-1814) francoski pisatelj, dramatik, filozof. Ponaša se z razvpitim imenom, ki ga nekoliko neupravičeno, psihiatrija 19 stoletja zlorabi kot sinonim uživanja v bolečini drugega – sadizem. Potomec modre krvi, rodbine, katere ime se je že v 14 stoletju za vedno...
več