Jezik

3. posvet Komisije za ženske v znanosti »Prikrite oblike diskriminacije žensk v znanosti« Univerza v Mariboru (Maribor, Slovenija), 7. marec 2013 Mednarodni znanstveni sestanek o neenakostih v znanosti, ki ga organizirata Komisija za ženske v znanosti in Univerza v Mariboru Splošna sekcija: Spol v jeziku in literaturi Povezuje Neva...

Zofijini ljubimci – društvo za razvoj humanistike ugotavljamo, da je skrb za materinščino v naši očetnjavi na zaskrbljujoči ravni. Poglejmo samo rabo slovenskega jezika na spletu – na blogih, v internetnih komentarjih, na facebooku, v elektronski pošti…; rabo slovenščine pri SMS sporočilih, ali celo njeno rabo v političnem prostoru...

V četrtek, 6. maj 2010 ob 19h v dvorani Gustaf (KC Pekarna, Maribor) Predavatelj bo opredelil pojem “družbena določnica” (DD) in navedel vrste le-teh. V osnovi gre za različna (psiho-)socialna gibala oz. značilnosti človeka kot družbenega bitja, katerih nabor določa ‘družbeni profil’ konkretnega posameznika. Predstavljena bodo razmerja in hierarhija...

Jezik nosi svojo usodo, če jo razumemo ali ne. In čeprav je neujemljiva najbrž po definiciji, si večkrat za botro jemlje nevednost, celo glede jezika. Še huje je, vaše razumevanje jezika utegne razkriti vašo usodo ali usodo koga drugega. Recimo včasih so pomeni, skriti v njem, lahko odločilni neposredno....

DELAVNICA, NA KATERI BOSTE IZVEDELI, KDAJ IN KAKO SOGOVORNIK MANIPULIRA Z VAMI! Avtorica: Karmen Potokar Kratek pogovor z avtorico delavnice: Zofijini v sodelovanju z MKC-jem pripravljamo delavnico uspešnega komuniciranja, ki jo bo vodila Karmen Potokar. Osnovni namen delavnice je med drugim kritični premislek o vlogi različnih medijskih, pa tudi...

Predstavitev različnih vrst pomenov, posredovanih v komunikaciji Moje osrednje vprašanje je: koliko vrst pomenov lahko posredujemo pri komunikaciji? Pri tem izhajam iz predpostavke, da v komunikaciji posredujemo, povemo, izrazimo več kot samo to, kar pomenijo besede same po sebi v aktiviranem kontekstu (v kontekst, na kratko povedano, štejem vse,...

Waldenfels Bernhard (1934 – ) se je rodil leta 1934 v Essnu. Na univerzah v Bonnu, Innsbrucku, Münchnu in Parizu je študiral filozofijo, psihologijo, klasično filologijo in zgodovino. Habilitacijo je opravil leta 1967 v Münchnu. Od leta 1976 je reden profesor za filozofijo na univerzi Ruhr v Bochumu. Je...

Nedvomno nam problem zombijev, ki se je zadnja leta pojavil v kognitivni znanosti, sporoča kako problematična je pri človeku konstitucija zavesti, kako malo dejanske vednosti posedujemo o tem človeka konstruktirajočem fenomenu, hkrati pa nas opozarja, kako problematično je v družbi vprašanje drugega, to je tiste, v meni neprisotne zavesti...

Peter Frederick Strawson se je rodil leta 1919 v Londonu. Je professor metafizike na Univerzi v Oxfordu. Strawson je eden vodilnih akterjev filozofije običajnega jezika. Strawson je na oči javnosti prvič prišel z člankom “On Referring” (1950) (O naslavljanju). V njem je v ospredju kritika Russellove teorije o deskripciji....

Ludwig Wittgenstein (1889-1951) je gotovo eden najbolj vplivnih filozofov 20. stoletja, za mnoge pa celo najpomembnejši filozof po Immanuelu Kantu. Zrasel je v ugledni dunajski družini. Študiral je inženirstvo v Nemčiji in Angliji, a je tekom študija kazal več zanimanja za vprašanja matematike in filozofije. V prvi svetovni vojni...

Henri Bergson (1859-1941) Francoski filozof in literat, ki je bil leta 1927 nagrajen z Nobelovo nagrado za literaturo. Preferiral je teorijo evolucije, ki temelji na duhovni dimenziji človeškega življenja in je imela velik vpliv na različne znanstvene discipline. Izobraževal se je na École Normale Supérieure in na pariški univerzi....

Avizo V preteklih oddajah nove sezone Zofijinih ljubimcev, smo se iz najznačilnejših tradicionalnih in tudi sodobnejših perspektiv dotaknili klasičnih vprašanj filozofije, kot so vprašanja spoznanja, dvoma, svobodne volje, jezika, resnice. Vse z namenom ponovne prevetritve filozofskega mišljenja, ki je vsakemu mislečemu nujna kot referenca za vpogled, oziroma pozicijo, glede...