Civilizacija

27. 12. 2018 Cenzurirano

Predsodki, stereotipi, diskriminacija, 1. del

Ali so predsodki res mlinski kamni okoli vratu naše civilizacije? Predsodki so nujno zlo v razvoju človeške družbe. Brez njih ta pravzaprav ne obstaja, saj jih najdemo že v sužnjelastništvu in kastnih socialnih sistemih ter mnogo kasneje v vseh modernih družbah. So negativna stališča, posplošene, povsem neupravičene sodbe o...
več
27. 3. 2018 Cenzurirano

»Živimo v prezira vrednih časih!«

»Živimo v prezira vrednih časih!« je nekoč dejal znani francoski filozof, filmski ustvarjalec, levičarski aktivist in utemeljitelj situacionizma, Guy Debord. Ampak to je bilo že v davnih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja! Le kaj bi porekli za današnji čas? Za obdobje, ki ga morda najbolje označuje izraz vsesplošna družbena dezintegracija,...
več
8. 8. 2016 Zofija v medijih

Divje posplošitve bodo vsem skupaj v pogubo

Z mariborskim filozofom dr. Friderikom Klampferjem o tem, kako oznaka novega terorizma pravzaprav sploh ne ustreza definiciji terorizma Filozof dr. Friderik Klampfer je izredni profesor na oddelku za filozofijo mariborske Filozofske fakultete, avtor več knjig, predvsem o etiki, član mariborsko-ptujske iniciative Zofijini ljubimci, ustanovljene pred desetimi leti, ki si...
več
30. 9. 2013 Cenzurirano

Neglamurozna zgodovina dreka

Od trdega na mehko… Če je za srednjeveške dame v Evropi znano, da so na svojih dolgih krilih pogosto prenašale drek marsikaterega meščana, ker pač ni bilo kanalizacije, bi bili morda presenečeni, da je sistem z odplakovanjem vode na straniščih star že več kot 5000 let (ironično so ga...
več
26. 5. 2012 Predavanje

Paradoksi svobode v strukturnem prijemu prvobitnih in sodobnih družb

V soboto, 26. maja 2012, ob 19:00, v Hotelu Primus (Ptuj) Predavatelj bo izpostavil paradoksnost razmišljanja o svobodi in nasprotja njenega doživljanja. Pojmi, ki se nam zdijo samoumevni, v različnih človeških družbah nimajo enoznačnega pomena. Tako na primer ne moremo govoriti, da imata pojma osebe ali posameznika enak pomen...
več
4. 7. 2011 Zofijina bodica

Teza o strukturni zastavitvi dandanašnjih avtoritarnih družbenih odnosov

Če hoče nek individualni ali skupinski subjekt trajno in čim manj ogroženo vladati, tj. sebi in/ali svoji (ozki) družbeni skupini preko izvajanja oblasti čim bolj trajno zagotavljati življenjske dobrine, mora biti v prvi vrsti dovolj obrambno zaščiten, tj. varen pred politično-oblastnimi konkurenti in hkrati konkurenco drugih družbeno-organizacijskih konceptov ter...
več
23. 1. 2008 Oddaja Zofijinih

Oddaja 23.1.2008

AVIZO Spoštovani! Teden je spet naokrog in pred vami je ponovno ura kritične stimulacije, ki jo za vas pripravljamo Zofijini. V današnji oddaji se bomo ukvarjali z vprašanjem, ki bi ga človeštvo v svoji zrelosti že zdavnaj moralo potisniti v zgodovinski spomin, pa se v veliko bolj realni nedoletnosti,...
več
8. 5. 2006 Zofija v medijih

Vprašanje strpnosti in kritične razprave

Avtor:
Vprašanje strpnosti v sodobnih, multikulturnih in pluralističnih družbah je očitno velik problem. Ali lahko kritiziramo kulturne vzorce, v katere smo ljudje vpeti? Ali lahko kritiziramo religijo in njene predstavnike? Ali so lahko različne kulturne in religiozne prakse predmet satire? Ali kritika pomeni pomanjkanje strpnosti? Kaj če kritika in satira...
več
30. 12. 2005 Kotiček

Množica in moč

Elias Canetti (25 julij 1905 – 13 avgust 1994) je v Bolgariji rojeni britansko-avstrijski novelist in pisatelj, ter Nobelov nagrajenec za literaturo, ki je pretežno pisal v nemščini. Rodil se je v kraju Ruse (Bolgarija) v židovski družini, ki se je ukvarjala z trgovino, tam je preživel tudi svoje...
več
19. 1. 2005 Zofija v medijih

Oddaja 19.1.2005

Avizo Današnjo Zofijino popotovanje smo začrtali po heglovskem principu teza – antiteza. V uvodu bomo kot nadaljevanje našega razmišljanja o telesnih tehnikah iz prejšnje oddaje, predstavili strjeno razlaganje velikega Herberta Marcusea o skoraj utopični vlogi telesa v razpetosti med erosom in civilizacijo. Antitezo bomo podali v nadaljevanju, ko bomo...
več
31. 8. 2004 Kotiček

Eros in civilizacija

Herbert Marcuse (1898 – 1979) se je rodil v Berlinu 19 julija 1898. Po končanem doktoratu na Univerzi v Freiburgu leta 1922, se je ponovno vrnil v Berlin, kjer je delal kot knjižničar. V Freiburg se je ponovno vrnil leta 1929, da bi skupaj z Martinom Heideggerjem napisal profesorsko...
več
31. 8. 2004 Publikacije

Online časopis, številka 5

Vsebina: Uvodnik (Robert Petrovič) Vpeljava Kognitivna znanost (Ludwig Wittgenstein) Filozofske raziskave (Robert Petrovič) P.F. Strawson – Resnica (Robert Petrovič) Supervenienca via redukcionizem (Robert Petrovič) Zora živih mrličev (Robert Petrovič) Modeli zavesti Ali stroji mislijo? (Robert Petrovič) Računalniški um (Robert Petrovič) Turingov test (Robert Petrovič) Fiktivno via realno (Robert Petrovič) H.A.L....
več
31. 12. 2003 Kotiček

…kot volja do moči

Anthony Giddens (1938 -) je rojen leta 1938 v Edmontonu (VB). Je eden danes najvplivnejših sociologov, ki z svojim znanjem med drugim pomaga tudi britanski vladi. Na univerzi Hull je študiral psihologijo in sociologijo, v začetku šestdesetih pa je sociologijo študiral tudi na londonski šoli ekonomskih in političnih znanosti....
več
27. 1. 2003 Kotiček

Kriza duha – prvo pismo

Avtor:
Valéry, Paul Ambroise (1871-1945) francoski pesnik, esejist in kritik, tudi mož pisem, kot so ga radi imenovali, zaradi njegove navade, da svoje eseje piše kot pisma. Zgodnja leta je načeloma posvetil poeziji, medtem ko se je v poznih letih več časa ustvarjalno posvečal teoriji, v kateri je ob vedno...
več
27. 1. 2003 Kotiček

Preseganje tesnobe

Bataille, Georges (1897-1962) francoski pisatelj, esejist, pesnik in teoretik, je v svojih besedilih raziskoval ekstremne situacije zavesti in telesa, še posebej razmerje spolnosti in nasilja. Pogosto imenovan tudi metafizik zla. Živel je sila bohemsko, po poklicu bibliotekar, je praktično vse življenje preživel med knjigami. V svojem, še najbolje bi...
več