Avrelij Avguštin

29. 1. 2010 Kotiček

Oglaševanje intimnosti

Sramežljivost je v tem, da se posameznik vrne k samemu sebi in obvaruje najgloblji del sebe pred javno sfero. M. SCHELER, Ober Schaum und Schamge fuhl, 1913 (»Sram in sramežljivost«) 1. Nevtralizacija razlike med notranjostjo in zunanjostjo Zakaj mladi toliko sodelujejo v resničnostnih šovih, kot so Veliki brat, Kmetija...
več
6. 1. 2010 Oddaja Zofijinih

Oddaja 6.1.2010

AVIZO Glasba 1: Distant Lights – Burial Pozdravljeni v novem letu! Tudi letos bomo Zofijini nadaljevali z oddajo, ki v Mariboru na frekvenci radia MARŠ že petnajsto leto poskuša negovati tradicijo kritične misli in iskanja modrosti. K našim podvigom pa bomo letos še intenzivneje vabili mlade iskalce modrosti. V...
več
22. 9. 2006 Zofijina modrost

Avguštinova teorija časa

…at ego in tempora dissilui, quorum ordinem nescio, et tumultuosis varietatibus dilaniantur cogitationes meae, intima viscera animae meae, donec in te confluam purgatus et liquidus igne amoris tui. (Avguštin, Izpovedi: XI,29) Uvod Avguštinovo teorijo časa bom skušal predstaviti skozi optiko Paula Ricoeurja, ki si je analizo Avguštinove teorije časa...
več
19. 8. 2006 Zofijina modrost

De civitate dei

Avguštinova »De civitate dei« je obsežen tekst, ki se v glavnem deli na dva dela, pri čemer se prvi del (I-X knjiga) ukvarja z odgovorom poganom, ki so krščanstvu naprtili krivdo za propad Rima, drugi del (XI-XXII knjiga), pa proučuje naravo družbe in sledi zgodovini dveh velikih skupnosti: zemeljski...
več
1. 3. 2006 Zofija v medijih

Etika vojne – zabeležka k predavanju

(k  predavanju prof. Nenada Miščevića  dne 21.2.06 v organizaciji »Zofijinih ljubimcev«) Temeljno vprašanje, ki ga sebi in poslušalcem zastavlja Miščević, poudarja dvom,  češ ali je pojma etika in vojna sploh mogoče povezovati. V tej zvezi je najprej kategorizirano mnenje posameznih skupin, ki o vojni in etiki sodijo bodisi tako...
več
17. 10. 2005 Zofijina bodica

Obsedenci s hudičem med duhovniki?

Glede na vesti iz televizijskega dnevnika komercialne televizije z dne 15. oktobra, smo lahko osupli in zgroženi: rimokatoliška cerkev ugotavlja, da je število obsedencev s hudičem v porastu! In kar je najhuje: iz besed škofov lahko sklepamo, da se je vrag v največjem številu priplazil ravno v cerkvene vrste!...
več
31. 8. 2004 Kotiček

Filozofske raziskave

Ludwig Wittgenstein (1889-1951) je gotovo eden najbolj vplivnih filozofov 20. stoletja, za mnoge pa celo najpomembnejši filozof po Immanuelu Kantu. Zrasel je v ugledni dunajski družini. Študiral je inženirstvo v Nemčiji in Angliji, a je tekom študija kazal več zanimanja za vprašanja matematike in filozofije. V prvi svetovni vojni...
več
31. 12. 2003 Zofijina modrost

Pensees (Misli) – Blaise Pascal

BOG Značilnost Blaisa Pascala je nasprotje in večna razpetost med Bogom in svetom, razumom in vero, čutnim in duhovnim, znanostjo in teologijo, začudujoče pa se nam morda zdi, da Blaise ta nasprotja ohranja, ter tako v celoti ostaja povezan z življenjem, hkrati pa popolnoma odprt Bogu: ” Veličine in...
več
31. 12. 2003 Zofijina modrost

Avguštinovo poželenje

UVOD Zgodovina krščanske Cerkve je v marsikaterem oziru zgodovina človeštva, kajti prav krščanstvo je držalo svečo civilizacijskemu napredku zahodnega sveta, še posebej pa Evrope. Osebnosti, ki so oblikovale krščansko Cerkev, zato veljajo tudi v posvetni zgodovini, za izredno pomembne in vplivne. Gotovo je v vsakem pogledu, eden najvidnejših med...
več
31. 12. 2003 Publikacije

Online časopis, številka 3

Vsebina: Uvodnik (Robert Petrovič) Naplet Religija (Robert Petrovič) Avguštinovo poželenje (Robert Petrovič) Pensees Blaise Pascal (Alain Badiou) Sveti Pavel – Pavlova sodobnost (Slavoj Žižek) Komentar Volja do znanja (Michel Foucault) Volja do znanja… (Anthony Giddens) …kot volja do moči Ženska želja (Robert Petrovič) Marianina želja (Jacques -Alain Miller) Teorija...
več
23. 7. 2003 Zofijina modrost

Tema zla v Kantovi filozofiji

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več