Robert Petrovič

24. 4. 2004 Zofijina modrost

Uvod v Kantovo etiko

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
24. 4. 2004 Zofijina bodica

Erotičen samomor filozofije

Ne vem zakaj, morda je to samo zakompleksanost moje narvi, a ne želim, da me kdo imenuje za filozofa. Možno je, da gre za negativne konotacije, ki jih to poimenovanje, v tem, nam tako dragem svetu, nosi s sabo. To je verjetno (priznam) del resnice, a ne tudi povsem...
več
31. 12. 2003 Kotiček

Marianina želja

Božovič v eni od edicij Analecte (Kant vs. Sade?) podaja v sklopu razmisleka o Spinozovi interpretaciji ljubezni, presedan, pod naslovom Marivauxov korolarij, v osnovi pa na primeru dogodka iz Marivauxove nedokončane knjige »Marianino življenje« nudi zgled dialektike ljubezni, da namreč dotlej, dokler mislim, da sem za ljubezen, ki jo...
več
31. 12. 2003 Zofijina modrost

Pensees (Misli) – Blaise Pascal

BOG Značilnost Blaisa Pascala je nasprotje in večna razpetost med Bogom in svetom, razumom in vero, čutnim in duhovnim, znanostjo in teologijo, začudujoče pa se nam morda zdi, da Blaise ta nasprotja ohranja, ter tako v celoti ostaja povezan z življenjem, hkrati pa popolnoma odprt Bogu: ” Veličine in...
več
31. 12. 2003 Zofijina modrost

Avguštinovo poželenje

UVOD Zgodovina krščanske Cerkve je v marsikaterem oziru zgodovina človeštva, kajti prav krščanstvo je držalo svečo civilizacijskemu napredku zahodnega sveta, še posebej pa Evrope. Osebnosti, ki so oblikovale krščansko Cerkev, zato veljajo tudi v posvetni zgodovini, za izredno pomembne in vplivne. Gotovo je v vsakem pogledu, eden najvidnejših med...
več
31. 12. 2003 Zofijina bodica

Naplet

Uvodnik Krščanstvo v svojem jedru ponuja vsaj en nespregledljiv paradoks: ljubi bližnjega kakor samega sebe! To je maksima, ki je v krščanstvu, kar so ugotavljali že prenekateri kritiki krščanstva, najbolj uničujoča. Ta prikrita zev, se rojeva iz odnosa do drugega in v svojem jedru vzdržuje ravnotežje v kreaciji, ki...
več
27. 7. 2003 Zofijina bodica

Država

“Vsi ti mladi se bodo soočili z realnostjo in ko ti mladi dobijo družine, začnejo razmišljati o družini in o državi in takrat odrastejo, tudi nam se je tako zgodilo.” Jelko Kacin Čas male politike je že zdavnaj minil in to kar imamo pred seboj je čas, ko politika...
več
23. 7. 2003 Zofijina modrost

O Poetiki

Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17 stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...
več
23. 7. 2003 Zofijina modrost

Tema zla v Kantovi filozofiji

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
23. 7. 2003 Kotiček

Posvetilo Bartolu

Zgodba Vladimirja Bartola se ni začela leta 1938, ko je pri založbi Modra ptica v Ljubljani izšlo njegovo osrednje življenjsko delo Alamut. Tudi ne takrat, ko je prav ta Bartol prijokal na svet 24. 2. 1903 v Trstu. »Odkar je človek dvignil pesti s tal, se povzpel na zadnje...
več
23. 7. 2003 Zofijina modrost

Individualizacija subjekta

Man, I see in fight club the strongest and smartest men who’ve ever lived. I see all this potential, and I see squandering. God damn it, an entire generation pumping gas, waiting tables; slaves with white collars. Advertising has us chasing cars and clothes, working jobs we hate so...
več
23. 7. 2003 Zofijina modrost

Princip odgovornosti

Hans Jonas (1903 – 1993) Študira med drugim pri Husserlu in Heideggerju, diplomira z temo o dojemanju gnoze. Po vzponu nacizma zbeži v London in pozneje tudi Jeruzalem. Med drugo svetovno vojno je v sklopu britanske voske član poseben židovske brigade. Po vojni se preseli v Kanado, kjer deluje...
več
23. 7. 2003 Kotiček, Zofijina modrost

Darovanje

Kakor je ljudem določeno enkrat umreti, nato pa pride sodba, tako se je tudi Kristus enkrat daroval, da je odvzel grehe mnogih. Drugič pa se bo prikazal brez greha, v odrešenje tistih, ki ga pričakujejo. (Pismo Hebrejcem 9, 27-28) Vsi poznamo tisto De Sadovo maksimo, ki veleva vnesti red...
več
7. 2. 2003 Filmsko, Zofijina bodica

Ameriška nočna mora – ali kaj nam o Ameriki razkrije Spielberg

Steven Spielberg je nedvomno človek za današnje dni, je človek časa v katerem živimo, Američan, Žid, družinski človek, človek show businessa, popolna personifikacija ameriškega sna. Tisto, kar živi tudi dela in to dobro, tako dobro, da je že skoraj prozorno, preveč dobro. Nenazadnje drži tron v industriji, ki se...
več
27. 1. 2003 Kotiček

Z ljubeznijo do dela

Rast, zaradi rasti same, je ideologija rakaste celice! Edward Abbey This little boy goes to his dad and asks, “What is capitalism?” Dad says, “Well son, let me try to explain it this way: I’m the breadwinner of the family, so let’s call me Capitalism. Your Mom, she’s the...
več
27. 1. 2003 Filmsko, Kotiček

Cronenberg

David Cronenberg, rojen: 15 marec 1943, v Torontu, Ontario, Kanada. Znan je tudi pod nadimki Dave ‘Deprave’ (Izprijen) Cronenberg, ‘King of venereal horror’ (Kralj veneričnih grozljivk), ‘Baron of blood’ (Baron krvi). David Cronenberg je leta 1943 v Kanadi rojeni režiser in scenarist, ki je že v začetku 70-ih opozoril...
več
27. 1. 2003 Zofijina bodica

Nagovor ob vzletu

“The television screen is the retina of the mind’s eye. Therefore, the television screen is part of the physical structure of the brain. Therefore, whatever appears in the television screen emerges as raw experience for those who watch it. Therefore, television is reality, and reality is less than television.”...
več
1. 8. 2002 Filmsko

Estetika Hongkonškega akcijskega filma

Hongkong je nadvse nenavadno mesto, ne le v pogledu kinematografije, ki slovi po poceni pretepaških filmih, pač pa predvsem zaradi svoje usode, ki se med drugim razgrne tudi v teh majhnih samozadovoljnih filmih, ki ne premorejo niti toliko samodostojanstva in ambicije, da bi jih hotelo vzeti v obzir kakšno...
več
1. 8. 2002 Filmsko

Lilja 4-ever

Lukas Moodysson (Za vedno Lilja) (2002) Rammstein – Mein Herz brennt Nun liebe Kinder gebt fein acht ich bin die Stimme aus dem Kissen ich hab euch etwas mitgebracht hab es aus meiner Brust gerissen mit diesem Herz hab ich die Macht die Augenlider zu erpressen ich singe bis...
več