1. 8. 2002 Filmsko

Lilja 4-ever

Lukas Moodysson

(Za vedno Lilja)
(2002)

Rammstein – Mein Herz brennt

Nun liebe Kinder gebt fein acht
ich bin die Stimme aus dem Kissen
ich hab euch etwas mitgebracht
hab es aus meiner Brust gerissen
mit diesem Herz hab ich die Macht
die Augenlider zu erpressen
ich singe bis der Tag erwacht
ein heller Schein am Firmament
Mein Herz brennt

Sie kommen zu euch in der Nacht
Damonen Geister schwarze Feen
sie kriechen aus dem Kellerschacht
und werden unter euer Bettzeug sehen

Nun liebe Kinder gebt fein acht
ich bin die Stimme aus dem Kissen
ich hab euch etwas mitgebracht
ein heller Schein am Firmament
Mein Herz brennt

Sie kommen zu euch in der Nacht
und stehlen eure kleinen hei?en Tranen
sie warten bis der Mond erwacht
und drucken sie in meine kalten Venen

Nun liebe Kinder gebt fein acht
ich bin die Stimme aus dem Kissen
ich singe bis der Tag erwacht
ein heller Schein am Firmament
Mein Herz brennt

Kriticizem, posebej ta filmske sorte, je v svojem jedru paradoks na mestu. Ubesediti podobe je naloga, ki ne more imeti srčnega konca. Podobe kot jih slika film, kakršenkoli že ta bil, je zato primarno treba izkusiti na lastnem očesu, seveda pa vam kritik lahko olajša izbor in morda prihrani nekaj denarja, a za kaj takega morate kritiku zaupati, ga sprejeti za mesijo svojega pogleda na svet, kar je odgovornost, ki je ne bi upal nositi noben zaresen opazovalec življenja.

Če pa film vzamemo kot referenco za nek zgled ali za jedro kanaliziranja neke določene sporočilnosti, je mesto tako imenovanega kritika že bolj verodostojno in na mestu. V tem poslanstvu in samo na tej ravni lahko skupaj sprejmemo poetično sladkobne besede, ki bodo pele hvalo filmu Lilja za vedno, filmu ki smo ga v preteklem tednu imeli priložnost spremljati v programu mariborskega kina Udarnik.

Srce nam zagori, še preden želja po udobni namestitvi pred platnom, doživi svojo pozabo. Vidimo mlado dekle na ulicah neidentificiranega zahodnega mesta, ki v brezizhodnem deliriju blodi po ulici, z nezgrešljivim mračnim poslanstvom, končati svoje življenje. Že v naslednjem kadru nastopi kontrapunkt. Mlado dekle zapustimo na mostu iz katerega zre v kratko prihodnost in se ob sladkobni techno štanci preselimo v apokaliptičen svet, postavljen nekam na nekoč realsocialističen vzhod, ki pa v primerjavi s tistim pozneje, izgleda kot raj. Spoznamo Lilyo in njeno usodo, ki jo v maniri De Sadove Justine, pod taktirko Trierovsko navdahnjenega Šveda Lukasa Moodyssona, popelje iz upa v obup.

Lilya 4 ever je resnična zgodba, ki kaže na usodo premnogih mladih deklet in neredko tudi fantov, ki se v želji po golem preživetju naivno podajo v prostitucijo. V logiko kapitalizma, kjer velja razmerje povpraševanja in ponudbe, padejo na najbolj okruten način. Pohlep ljudi, ki jih obkrožajo in njihova lastna sebična želja po varnosti, jih slednjič pripelje na naš začetek. Potem, ko so poteptali vsakršno človeško dostojanstvo, rešitev vidijo samo še v propadu do obupa objektiviziranega telesa in osvoboditvi v metafizično fantazijo. Na trnovi poti do tega trenutka, ki avtorja spreminja v nezamisljivega sadista, gledalcem gorijo srca.

A Lukas Moodysson ni sadist, je nepopravljivi realist in v tem je dodatna vrednost srečanja z njegovim tretjim, leta 2002 posnetim celovečercem. Za spomin, tudi njegova predhodna Fucking Amal in Skupnost odlikuje visok čut za realizem in bogata socialna sporočilnost. Zgodba je inspirirana po resničnem dogodku mladoletne Rusinje, ki si je zaradi prisilne prostitucije v Stockholmu vzela življenje. Primer je na švedskem vzbudil precejšno medijsko pozornost, kar je slednjič napeljalo Lukasa Moodyssona, da je zgodbo tudi posnel. Mnogo nas je, ki smo mu za to hvaležni. Problematika, ki jo obravnava, je s pristopom novih, pretežno vzhodnih članic k Evropski uniji postala še bolj otipljiva, a zavoljo tabuja in tihe privolitve, ki jo prostitucija nosi v svoji zgodovinski zapuščini, ljudi nikakor ne napelje k reševanju te problematike na pravem koncu. Film problema ne poskuša reševati, nanj opozarja na podvojen način, uvodno arijo o gorečem srcu lahko v tem smislu razumemo na dva načina; srce se nam trga ob takšnih usodah, pa tudi ob tem, da smo nemočni.

Oznake: