Kritika

1. 10. 2018 Obvestila

Misliti kritično, pisati kritično

Naučimo se pisati kritično! V sklopu projekta »Mediozofija« pripravljamo delavnico, na katero vabimo vse, ki bi želeli izboljšati svoje pisne izdelke in se naučili veščin prepričljivega pisnega izražanja v družboslovno in humanistično usmerjenih besedilih. Vabljeni vsi, ki vas zanima, kako kvalitetno napisati kritičen prispevek (esej, recenzijo, novinarsko besedilo, kritiko...
več
27. 6. 2016 Zofija v medijih

Ljubeča mati izbrancem, večini gorka mačeha

Od razsvetljenstva naprej sloni avtoriteta na razumu. Ali pa je ni. Se pravi, da ni ne samoumevna in ne brezpogojna – ni padla z neba in ni dana enkrat za vselej. Če ni podprta z razlogi, omejena in odgovorna, se oblast, najsi bo državna, uradniška, delodajalska, sodniška, zdravniška ali...
več
2. 9. 2015 Cenzurirano

Basen o mišji strahovladi na RTV

Glavni igralci: – Ljerka Bizilj (v vlogi direktorice televizije) – Bojan Traven (v vlogi pomočnika direktorice) – Jadranka Rebernik (v vlogi odgovorne urednice) Glavni statist: – Marko Filli (v vlogi generalnega direktorja RTV) Kaskaderji: – honorarne sodelavke in sodelavci RTV (v vlogi prekariata) S tem javnim pismom želim doseči...
več
16. 3. 2015 Kotiček

Kritika argumentov nasprotnikov ZZZDR

Avtor:
Osem dni po tako poimenovanemu dnevu ljubezni je koalicija Za otroke gre! zbrala in v državni zbor vložila 80518 podpisov za pobudo referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Podpise so po celi Sloveniji pomagali zbirati tudi duhovniki, in sicer po nedeljski maši. Ker opažam, da...
več
25. 10. 2013 Cenzurirano

Štiri desetletja Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo

“ČASOPIS se bo boril proti nekritičnosti, oportunizmu in proti vsem težnjam na Univerzi in v družbi sploh, ki so nasprotne samoupravnim socialističnim odnosom.” (Sklep o ustanovitvi ČKZ, 1973, let. 1., št. 1˗3, str. 245-247. Dostopno na: www.dlib.si). Leta 1973, ko je Konferenca zveze skupnosti študentov Slovenije ustanovila Časopis za...
več
16. 6. 2010 Oddaja Zofijinih

Oddaja 16.6.2010

AVIZO Pozdravljeni v zadnji in končni oddaji Zofijinih ljubimcev. Konec koncev se približujemo koncu, koncu česa? Koncu zgodovine? Koncu človeštva? Koncu umetnosti? Koncu filozofije? Ne, le koncu Zofije. Zofija se do nadaljnjega poslavlja in odhaja na počitnice. O čem torej pisati ob koncu? Skozi sezono smo pisali refleksije, tokrat...
več
14. 6. 2010 Speculum

Parodije reklam

Ob vse bolj prisotnem in nasilnem oglaševanju ne umanjka upor v obliki kritičnega parodiranja in subverzivnega spreminjanja oglasnih sporočil. Nekaj tovrstnih primerov lahko najdete v nadaljevanju. Radi bi spodbudili, da bi tovrstne parodije zaživele tudi pri nas. Materiala za to imamo več kot dovolj. Pravila so jasna. Vzemite neko...
več
29. 3. 2010 Speculum

EPK kot enota nične tolerance do kritike

Koliko nekolegialnosti, nestrpnosti, celo zanikanja smo vzbudili v nekaterih medijskih vrstah, ko smo ponudili (zainteresirani) javnosti za tiskani medij malce netipično javno okroglo mizo o Evropski prestolnici kulture (EPK) Maribor 2012. In privabili v občinstvo za mestne razmere neverjetno število kulturnikov, umetnikov, producentov, ki jih tematika očitno vznemirja. Izplen...
več
20. 11. 2009 Pogovor

»Ob dnevu filozofije – O sranju«

Avtor:
Pogovor o knjigi Harrya G. Frankfurta: “O sranju” (On Bullshit) (založba Subkulturni azil, 2009) V petek 20.11. 2009 ob 18h v dvorani Gustaf (KC Pekarna, Maribor) Ena izmed poglavitnih značilnosti naše kulture je, da obstaja toliko “sranja”. To vedo vsi. Vsakdo izmed nas prispeva svoj delež. Takšno oceno podaja...
več
1. 10. 2009 Predavanje

»Dolgo slovo kapitalizma – ali: zakaj še brati Marxa?«

V četrtek 1.10. 2009 ob 18h v dvorani Gustaf (KC Pekarna, Maribor) Kapitalizem se dolgo poslavlja, kar spominja na Chandlerjev »Long, Long Goodbye«. V čem pa je aktualnost Marxove kritike kapitalizma? Daje nam pomoč pri diagnozi, seveda pa ne receptov. Omogoča nam prepoznavo problemov, čeprav so se okoliščine temeljito...
več
29. 10. 2008 Oddaja Zofijinih

Oddaja 29.10.2008

GLASBA: Pozdravljeni v novi ediciji oddaje Zofijinih! Če nas spremljate redno, ste najbrž lahko opazili, da smo letošnjo jesen začeli nekoliko pozno in eno uro prej kot običajno. Novi termin oddaje Zofijinih bo poslej tako sreda ob 18. uri. Kar se pa jesenske zamude tiče, pa je v veliki...
več
6. 2. 2008 Oddaja Zofijinih

Oddaja 6.2.2008

AVIZO Spoštovani! Izobraževalni sistem je v sodobnih urejenih družbah sam temelj te sodobnosti in civiliziranosti. Zaradi svoje pomembnosti v družbi je tudi prostor nenehnih kulturnih in nazorskih eksperimentov, ki učeča človeška bitja potiskajo v tej ali oni smeri. Ker smo v času, ki je revolucionaren v več kot samo...
več
13. 6. 2007 Oddaja Zofijinih

Oddaja 13.6.2007

V aktualni oddaji Zofijinih ljubimcev, boste lahko ponovno prisluhnili vsevednemu predavanju na temo evropske misli in kulture 19. stoletja. Prof. dr. Lloyd Kramer bo tokrat predaval o znanosti v 19. stoletju in njeni literarni kritiki. Predavanje je v angleškem jeziku. Vabljeni k poslušanju!
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Transcendentalni videz

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Kantova teorija uma

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
24. 4. 2004 Zofijina modrost

Uvod v Kantovo etiko

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več