AVIZO
Tekom meseca februarja in marca Zofijini v sodelovanju z MKC-jem v mestu pripravljamo delavnico uspešnega komuniciranja, ki jo vodi gostja iz Primorske, Karmen Potokar. Osnovni namen te delavnice je kritični premislek o vlogi različnih medijskih, pa tudi drugih besedil, ki dnevno delujejo na posameznika. Na delavnici si udeleženci pridobivajo orodja, s katerimi si lahko pomagajo pri vzpostavljanju kritične distance do besedil in pri samostojnem premisleku o raznih sporočilih. O delavnici, pomenu jezika v našem življenju in še čem smo se za današnjo oddajo pogovarjali z avtorico delavnice, Karmen Potokar. V nadaljevanju oddaje vam bomo predstavili poročilo iz predavanja Leva Centriha o pomenu kritik stalinizma, za sam konec oddaje pa vas pričakuje še standardni pogled v časovno kroglo filozofije. Vabljeni ste ostati v naši družbi!
GLASBA:
Velikokrat se nam zgodi, da nas sogovornik »prevesla« – kar naenkrat ostanemo brez besed, zmedeni in v zadregi. Včasih naslednji dan ugotovimo, s čim in kako je sogovornik preokrenil tok pogovora in zmedel naše misli. Včasih celo ugotovimo, da smo se slabo izražali ali besede trošili samo za to, da bi se rešili iz pasti, v katero smo se zapletli. Največkrat pa naša nemoč ostane nerazrešena in vedno bolj smo prepričani, da »se ne znamo dovolj dobro izražati« ali da »nimamo dovolj znanja«.
Delavnica uspešnega komuniciranja je zato med drugim namenjena razmisleku in pogovoru o vlogi jezika kot najpomembnejšega sredstva sporazumevanja med ljudmi; o vplivu kulture ter medosebnih in družbenih odnosov na jezik in obratno; o nasilju med ljudmi in nasilju do jezika; o ne-sporočilnosti besedil in besedni manipulaciji.
Za današnjo oddajo Zofijinih smo se pogovarjali z mentorico delavnice Karmen Potokar, ki nam je na kratko predstavila ozadje omenjene delavnice.
Kakšen je osnovni namen delavnice in kako ste prišli na idejo za pripravo tovrstne delavnice?
Potokar-track1
GLASBA:
Pripravili ste že kar nekaj tovrstnih delavnic. Kakšen je bil odziv in kakšni so bili rezultati?
Potokar-track2
Na kakšen način udeležence delavnice opremite, da si lahko kasneje v življenju pomagajo pri vzpostavljanju kritične distance do besedil?
Potokar-track3
GLASBA:
Kako vidite vlogo jezika v našem, tako javnem kot privatnem, življenju. Kakšen je ta nivo danes in kakšen je bil nekoč?
Potokar-track4
Kakšno vlogo imajo mediji pri vzpostavljanju naše podobe o svetu? Kako bi to vlogo lahko nevtralizirali?
Potokar-track5
GLASBA:
Kaj lahko poveste o svojem dosedanjem delu na področju aktivizma in v tako imenovanem tretjem oziroma nevladnem sektorju?
Potokar-track6
GLASBA:
Jingle – NOVICE
Kot smo omenili že v naši filmski oddaji, vas Zofijini v soboto 8. marca 2008 ob 19. uri vabimo v Kiblo na večer posvečen animiranim in dokumentarnim filmom.
Predstavili bomo knjigo »Šola risanega filma« avtorja Borivoja Dovnikovića-Borda in novo številko revije »KINO!«, ki je posvečena dokumentarnemu filmu. Ob tem si bomo pogledali izbrane kratke animirane filme Borivoja Dovnikovića-Borda in kratki dokumentarni film Želimirja Žilnika.
Posebna čast bo za mariborsko publiko osebno spoznati enega pionirjev jugoslovanskega animiranega filma, zagrebškega avtorja Borivoja Dovnikovića-Borda, ki ga bomo ob tej priložnosti gostili, se z njim pogovorili o njegovi bogati ustvarjalni karieri, predstavili prevod njegove knjige in si pogledali njegove izbrane kratkometražne risane filme.
Društvo za širjenje filmske kulture KINO! bo predstavilo drugo številko filmske revije Kino!, čemur bo sledila še projekcija kratkega dokumentarnega filma Želimirja Žilnika: Črni film.
Več o večeru si lahko preberete na naši spletni strani www.zofijini.net ali na strani filmskega društva www.filmsko.net. Vljudno vabljeni!
GLASBA:
Jingle-dpu
Sledi poročilo iz enajstega predavanja iz tematskega ciklusa o TOTALITARIZMU Delavsko-punkerske univerze, ki ga je pod naslovom POMEN KRITIK STALINIZMA, pripravil Lev Centrih.
Predavatelj je predavanje začel z ugotovitvijo, da se v interpretacijah zgodovine Sovjetske zveze znotraj Sovjetske zveze same beseda »stalinizem« ne pojavlja. Po teh virih je bil čas od Oktobrske revolucije dalje čas revolucionarne kontinuitete, v kateri Stalinov čas ne predstavlja posebnega obdobja ali odmika od te kontinuitete.
Izraz stalinizem je nastal izven Sovjetske zveze, na zahodu. Najprej so ga začeli uporabljati trockisti, ki so imeli Stalinovo obdobje za izdajo leninizma in Oktobrske revolucije, nov zagon pa je dobil po Hruščovi kritika kulta osebnosti po Stalinovi smrti.
Temeljna teza predavanja je bila, da stalinizem kot afirmativna družbeno-politična praksa nikoli ni obstajal. To ne pomeni zanikanja gulagov, nekakšne levičarske verzije zanikovanja holokavsta. Pomeni le, da je obdobje, polno bojev, hkratnih zgodovinskih procesov, družbenih protislovij in ideoloških polemik nemogoče stisniti pod enotno oznako stalinizma. Ta je bila le ideološko orožje marksističnih nasprotnikov sovjetskega režima, ne pa koncept, s katerim bi bilo mogoče teoretsko pojasniti delovanje sovjetske družbene formacije.
To, da se je izraz stalinizem tako uveljavil v sodobnem zgodovinopisju, kaže na določeno teoretsko šibkost te discipline. Po Centrihu so zgodovinopisne študije Sovjetske zveze blizu orientalizmu, kot ga je definiral Edward Said, saj stalinizem pojmujejo kot fenomen vzhoda in ga raziskujejo strogo lokalno ter v svoje analize ne vključujejo kompleksnega dvosmernega razmerja med Sovjetsko zvezo in zahodom.
Poleg tega metodologija velike večine zahodnih družboslovnih študij zgodovine Sovjetske zveze temelji na obsesivnem prebiranju ogromnih in neobvladljivih količin arhivskega materiala, ki se nikoli ne zaključi in nikoli ne pripelje do dokončnega spoznanja resnice.
Namesto tičanja v arhivih in izkopavanja množice dnevno svežih empiričnih dejstev je predavatelj predlagal primerjalno analizo tako sovjetske produkcije vednosti o sebi kot nesovjetske produkcije vednosti o Sovjetski zvezi. Namesto proučevanja produktov te produkcije, se pravi pisnih dokumentov, bi tako proučevali način te produkcije same. S takšno metodo bi bilo mogoče analizirati kompleksnost strukture sovjetske družbene formacije, ne da bi se zapletli v neskončno kopičenje empiričnih evidenc.
Kritike stalinizma niso le del ideoloških obračunavanj v času hladne vojne in kot take del preteklosti, ki danes ni več aktualna ali relevantna. Kritike stalinizma so, nasprotno, bistvene za razumevanje zgodovine Sovjetskega zveze od srede dvajsetih do srede petdesetih let 20. stoletja.
Poročilo iz predavanja je pripravila Ana Jovanović
Posnetke predavanj, ki potekajo v sklopu Delavsko punkerske univerze, lahko poslušate v sklopu oddaje »Ah, teorija«, ki poteka na radiu MARŠ vsak torek okoli 23. ure. Vabljeni k poslušanju!
GLASBA:
Filozofija skozi čas
5. marca
…. 1827 je umrl francoski matematik, fizik in astronom Pierre-Simon Laplace.
… 1870 je bila rojena nemška revolucionarka in novinarka Rosa Luxemburg.
… 1893 je umrl francoski mislec, zgodovinar in kritik Hippolyte Taine.
… 1953 je v Moskvi umrl Josip Visarionovič Stalin.
6. marca
… 1619 je bil rojen francoski pisatelj, predhodnik znanstveno fantastične proze Cyrano de Bergerac.
… 1869 je Dimitrij Mendelejev prvič pokazal periodični sistem ruski kemijski družbi.
… 1917 je bil rojen ameriški filozof Donald Davidson.
7. marca
… 322 pr. n. št. je umrl Aristotel.
… 1274 je umrl sveti Tomaž Akvinski.
… 1975 je umrl ruski filozof in semiotik Mihajl Mihajlovič Bakhtin.
… 1999 je umrl ameriški filmski režiser Stanley Kubrick.
8. marca
… 1910 so ameriške socialistke prvič demonstrirale za žensko enakopravnost. To je spodbudilo Klaro Zetkin, da je na drugi ženski konferenci v Köbenhavnu 8. marec predlagala za dan žena.
9. marca
… 1749 je bil rojen Honore Gabriel Riqueti, grof de Mirabeau, francoski revolucionar in soustvarjalec Deklaracije o človekovih pravicah.
… 1907 je bil rojen romunski zgodovinar filozof religije Mircea Eliade. [Mircea – izg. Mirča]
10. marca
… 1772 je bil rojen nemški pesnik, kritik in filozof Friedrich von Schlegel.
… 1819 je umrl nemški filozof Friedrich Heinrich Jacobi.
… 1959 je tibetanski voditelj Dalajlama odšel v izgnanstvo v Indijo, kjer je nadaljeval boj proti kitajski oblasti v Tibetu.
11. marca
… 1722 je umrl irski filozof John Toland.
… 1952 je bil rojen »vogonski« pisec znanstvene fantastike Douglas Adams.
Rubriko pripravlja Boris Blagotinšek, filozofski forum www.mislec.net
GLASBA:
Zofijini ljubimci se za danes od vas poslavljamo. Vabljeni ste, da spet prisluhnete našim prispevkom ob tednu osorej. Do takrat ste vabljeni, da svoja mnenja o oddaji podate na filozofskem forumu www.mislec.net, ali pa jih skupaj s predlogi kaj bi želeli poslušati v naslednjih oddajah, pošljite k nam, na naslov zofijini@yahoo.com. Nikar pa ne pozabite preveriti kaj zanimivega smo za vas pripravili na poučni in družbeno kritični internetni strani www.zofijini.net. Pa srečno!