Zakaj morajo davkoplačevalci reševati obogatele izgubarje?
Ja, le zakaj?
Ameriški republikanci ter njihovi na svobodo zasebne lastnine (in samo lastnine!) prisegajoči somišljeniki imajo seveda absolutno prav. Kdo drugi, če ne od malodane vseh pripadnikov in zagovornikov zahodnega kapitalističnega sistema in na njem temelječe družbe(ne ureditve) opevana vsemogočnost svobodnega, neurejenega trga (denarja, blaga, storitev in predvsem ljudi) bo…, bi …, je sposoben najti izhod iz zmede, v katero nas vodi prav ta opevani trg?
Trg je, brez najmanjšega dvoma, edini sposoben najti kakovostne rešitve.
Zaplete se, vedno se kje kaj zaplete, ko skušamo odgovoriti na vprašanje, kdaj bo trg uresničil to svoje poslanstvo. In, če se že priklanjamo vrednotenju vsega, tudi čustev, izključno z denarjem, po kakšni ceni?
Odgovora na poslednji vprašanji sta sorazmerno preprosta: tržna pot izhoda iz težav, v katere s pospešeno hitrostjo drvi svetovno gospodarstvo, zlasti pa gospodarstvo okolij, ki jih uvrščamo med razvita, ne bo ne lahka ne hitra.
Cena za tak način urejanja zadev pa visoka. Zelo visoka.
In to ceno bodo, kot vselej v zgodovini, plačali – kdo drug kot davkoplačevalci.
Seveda ne vsi davkoplačevalci. Le tisti, ki z ostankom od davkov komajda živi dočakajo jutrišnji dan.
Med tiste maloštevilne, ki ne sodijo mednje, bo izhod iz krize predstavljal bodisi malenkostno izgubo prigrabljenega bogastva bodisi bo zanje to način dodatnega povečanja vrednosti, ki jih že posedujejo bodisi, vsaj za nekatere med njimi, prestop med množico navadnih davkoplačevalcev.
Zato, pa četudi je to mrzko tako večjemu delu bogatunov kot bolj ali manj večini tistih, ki se štejejo med gromozansko množico navadnih davkoplačevalcev, je sedanji način reševanja tistih, ki so neposredno prispevali k sedanjim razmeram, morda edini pravilen.
Če bo (in ta »če« je zelo velik!) ta način ohranjanja nekakšnega statusa quo uspešen vsaj toliko časa, da bo svet našel korenitejše, zanesljivejše in trajnejše rešitve, ki morajo neizogibno temeljiti na izjemno zahtevni spremembi načina razmišljanja vseh nas, potem je ta način dober. Začasno.
V primeru pa, in odzivi javnosti ne nedavni porast borznih indeksov, da se naša celotna družba ne bo resnično temeljito spremenila, je vse to samo mlatenje prazne slame.
In davkoplačevalske množice bodo vse skupaj plačale dvakrat: najprej s pokrivanjem nastalih izgub, nato pa še s financiranjem rešitev, ki jih bo narekoval trg.
V tem primeru pa to financiranje ne bo več zgolj denarno, ampak bo vanj skoraj gotovo vključeno tudi množično darovanje življenj. V imenu katerekoli ideologije (vere, nacije, domovine, rase ..) pač!