Kriza

Povzetek Razmerje med etiko in znanostjo je od nekdaj zapleteno. Za potrebe tega članka bomo izpostavili dve njegovi značilnosti – v sodobni znanosti iz leta v leto narašča število etično spornih praks in znanstvene ustanove in organizacije se (zato) zadnje čase precej obsedeno ukvarjajo z etično regulacijo znanosti. Pri...

Čemu bomo namenili gospodarsko rast? Kdaj bomo dovolj »zrasli«, da bomo spet govorili o višjih družbenih ciljih? Pred nami je čas volitev. To je čas refleksije in snovanja vizij. Predvolilni čas je lahko tudi obdobje, ko so sprašujemo, kam smo kot družba namenjeni. Prvič po letu 2008 smo imeli...

Uvodnik v knjigo Bernarda Lietaerja in Jacqui Dunne »Premisliti denar – kako nove valute pomanjkanje spreminjajo v blaginjo« (Rethinking Money: How New Currencies Turn Scarcity into Prosperity), ki je leta 2013 izšla pri založbi Berrett-Koehler Publishers, Inc. »Nekega jutra v času po veliki gospodarski depresiji, je prišel delavec na...

Bodisi med predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, bodisi v določenih političnih in gospodarskih krogih v matični Sloveniji, vlada okrog krize goriške delniške družbe KB1909 precejšnje zanimanje, predvsem kar se tiče razlogov za njene negativne poslovne izide, in seveda za morebitne posledice njene likvidacije za širše zamejsko gospodarstvo. Kljub...

Čeprav pojem »neoliberalizem« navadno enačimo s politično doktrino, ki zagovarja prednosti deregulacije trgov, liberalizacije in privatizacije (Harvey, 2005), in ki sovpada z določenim demokratičnim primanjkljajem, je pri opredeljevanju tega koncepta še vedno nujna velika mera natančnosti (Davies, 2014; Birch, 2017). Širi se mnenje, da neoliberalizem pospešuje prevare in goljufije...

Ustroj, številka 10 KLIKNI NA SLIKO (PDF) Iz vsebine: Pet let kasneje – Kriza medijev – 2007, Kriza medijev – predgovor – 2014, 1. Kriza medijev – koristni nasveti za uporabo in osebni predgovor, 2. Vloga ameriških MAVM, Hollywooda in Monoforme, 3. Evropski, kanadski, skandinavski in drugi množični avdiovizualni...

Tema prispevka je opredelitev pogojev za nastanek nihilizma. Vodič do razumevanja teh pogojev je lahko Kosovel. V programskem tekstu Uvodne besede – gre za uvod v drugi letnik Mladine (1925) – sprašuje takole: »Zakaj grmijo taki plazovi obupa na nas? Zakaj omahuje naš korak trikrat na dan? Zakaj tone...

Ne more biti dvoma, v javnem prostoru današnjega dne filozofija drastično izgublja svoje mesto. Filozofi se večkrat zdijo nepotrebna krama iz zaprašenih omar, potrebna kemičnega čiščenja, njihovo dojemanje sveta preživeto, status v družbi parazitski ter času, misli in družbenim potrebam neprimeren, njihovo mnenje pa, kot že tisočletja, v najboljšem...

Bitter Lake (2015, BBC, Adam Curtis) Politiki so nekoč imeli pogum in samozavest, da so nam pripovedovali zgodbe, ki so v tem kaotičnem svetu različnih dogodkov imele nek smisel. Zdaj pa velikih zgodb ni več in politiki se na vsako novo krizo odzivajo povsem naključno ter nas pri tem...

Requiem for the American Dream, 2015, Peter D. Hutchison, Kelly Nyks, Jared P. Scott Prirejeni transkript: Noam Chomsky velja za najbolj vplivnega intelektualca našega časa. To so njegovi zadnji daljši dokumentirani intervjuji, posneti v razponu štirih let. V času velike ekonomske krize, ki se je še lahko spominjam, je...

Pri reviji The Economist so oktobra 2013 v osrednjem članku številke z naslovom “How science goes wrong”1 obravnavali vedno večje težave, s katerimi se soočajo nekatera področja sodobne znanosti. Predstavili so presenetljivo ugotovitev, da vse več znanstvenih odkritij, ki jih raziskovalci objavijo tudi v uglednih znanstvenih revijah, ni mogoče...

»There are only global solutions to global problems« (Zygmunt Bauman) Ko sem opravljal podiplomski študij iz politične ekonomije, sem na univerzi v Cambridgeu prisluhnil zanimivemu predavanju o političnih in ekonomskih vidikih globalizacije. Mednarodno priznani intelektualec Zygmunt Bauman je svoj poseg zaključil s sledečo mislijo: »globalni problemi zahtevajo globalne rešitve«....

Izjava Ustanove svetovni etos ob priliki jubilejne prireditve ob dvajsetletnici ustanovitve, 2.12.2015 v Tübingenu (Nemčija) Živimo v nemirnih časih. Doživljamo smrtne grožnje od ideološko zaslepljenih fanatikov, atentatorjev, teroristov, pripravljenih na nasilje. Širita se nezaupanje in strah, otežuje se sožitje ljudi in izpodriva zaupanje in dobrohotnost. Ob tem nas migracija...

Ne pozabimo, kljub težavnim strukturnim okoliščinam in nekaterim taktičnim pomanjkljivostim sindikalističnega delovanja so – in ostajajo – sindikati v Sloveniji velika in redka zgodba o uspehu. Pri tem mislim zlasti na tri kriterije javnega delovanja: a) socialno-integrativna funkcija, b) kognitiven domet, c) odziv javnosti. Pri prvem kriteriju velja izpostaviti...

Recenzija knjige »Gli dei del capitalismo« (»O bogovih kapitalizma«) »Capitalism has made it this way, Old-fashioned fascism will take it away« Marilyn Manson, ameriški rock glasbenik Povzetek vsebine                                          ...

Objavljamo govor, ki ga je imel videmski župan Furio Honsell 7. septembra v Bazovici, pred spomenikom prvim žrtvam fašizma v Evropi. Gre za zelo močno in predvsem aktualno besedilo o fašizmu, dodatno težo pa mu daje to, da je te besede izrekel predstavnik italijanske večine. Globoko sem ganjen, ker...

Do leta 2020 bo po ocenah WHO zaradi samomora umrlo letno približno poldrugi milijon ljudi. Pogosto si postavimo vprašanje, kaj pripelje človeka do tega, da »si vzame življenje«. Razlogi gotovo so, odgovora pa ne dobimo nikoli. Tistih, ki naj bi odgovorili, žal, ne morejo, svojci pa ne največkrat ne...

Kratka predstavitev programa filmozofskih srečanj »Mediozofija – o posredovanem svetu« Že leta 2012 smo Zofijini zastavili program, ki smo ga poimenovali »Mediozofija« (lat. medium – posredovati, gr. sophia – modrost), katerega namen je aktivna kritična obravnava »posrednikov« med posameznikom, družbo in svetom. Skozi analizo teh posrednikov ali medijev, si...

Na okrogli miza na temo »Vrnite nam (ukradeno) prihodnost! Kriza, tranzicija in medgeneracijska pravičnost«, ki je potekala ob dnevu filozofije na filozofski fakulteti v Mariboru, so sodelovali: Miran Lavrič, Rudi Klajnšek, Tina Cupar, Aleksandra Žorž, Tomaž Praprotnik in Friderik Klampfer, pogovor je vodil Jernej Vidmar. Okroglo mizo je v...

Zanimivo je poslušati in brati politike in komentatorje v Ameriki in Evropi, kako ameriško gospodarstvo uspešno okreva. Pogled od daleč zabriše marsikatere nevšečne kazalnike, da okrevanja dejansko ni Ne mine dan, da v ameriško časopisje ne bi zašel zapis o tem, kako bruto domači proizvod (BDP) raste in da...

Spoštovani! Po lanskih vstajah in upoštevajoč gospodarsko in družbeno krizo, ki jo živimo, prebivalke in prebivalci Maribora tudi, ali celo predvsem, od politikov na lokalni ravni pričakujemo transparentno odločanje in višje moralno-etične in strokovne standarde pri vodenju mesta, kot so jih pokazali predhodniki. K njim ste se javno zavezali...

Posnetek pogovora ob predstavitvi knjige Boštjana Videmška in Jureta Eržena: »UPOR – Arabska pomlad in evropska jesen«, ki je potekala v Mestni knjigarni Mladinske knjige v Mariboru. Pogovor z Boštjanom Videmškom je povezovala Simona Kopinšek. Boštjan Videmšek in Jure Eržen sta vse od leta 2000 nerazdružljiva reporterska dvojica. Njuna...

Spoštovani! Stanje v Sloveniji je na področju javnofinančnega primanjkljaja resno. Vlada pripravlja dopolnjen proračun za 2014 in črta izhodišča za pripravo predloga proračuna za 2015. Premierka napoveduje ukrepe, ki v javnosti ne bodo priljubljeni. Lahko torej predvidevamo, da bodo nadaljevali s posegi v pokojnine in socialne transferje, z rezi...

Spomladanski cikel predavanj »Delo – kapital – komunizem«. Na našem četrtem srečanju, v četrtek 16. maja 2013 ob 19h, smo v Infopeki gostili Rutar Tiborja s predavanjem “Zakaj se mora levica odreči moralizmu: primer velike recesije”. Kmalu po vzniku ogromne finančne krize iz let 2007-08, ko se je začela...

Iz Večerove rubrike Pisma bralcev Leto 2013 naj bi bilo leto človeka. Zakaj pomembne institucije razglašajo svetovne dneve npr. voda, zaščite okolja, mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, svetovni dan zdravja, dan žena, materinski dan, teden otroka, desetletje žensk …? Sliši se lepo, saj izraža skrb in opozarja...

Nekaj odlomkov iz Kosovelovega predavanja »Kriza«, v Ljubljani, novembra 1925 »Vse torej čaka umetnika. Umetnik prihaja na majhnem osličku, ki noče naprej. (No, ta osliček ima prav.) Pa ga umetnik razjaha in izpregovori: »Preslavno občinstvo šentflorjansko! Veliko sem hodil po svetu, veliko sem čul o vas. Čul sem,...

Avizo Pozdravljeni v oddaji Zofijinih ljubimcev! Danes bomo celotno oddajo posvetili nedavnemu svetovnemu dnevu filozofije. S tem namenom bomo prisluhnili nekaj izbranim prispevkom iz posebne prireditve posvečene dnevu filozofije, ki je 14. novembra pod sloganom »Mišljenje krize – kriza mišljenja« potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani. Po kratki predstavitveni...

Svetovni dan filozofije 2012 Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru ob svetovnem dnevu filozofije 2012 vabi na 3. mariborski (etapni) filozofski maraton. TOREK, 13.11. 2012 (predavalnica št. 2.12) 15.30-16.30 DANILO ŠUSTER: O (ne)smiselnosti fatalizma 16.30-17.30 NENAD MIŠČEVIĆ: Kletvice in pejorativi – oris teorije z obilo primeri 17.30-17.45 odmor...

Svetovni dan filozofije 2012 14. novembra, ob 13h v Klubu Cankarjevega doma, Ljubljana Ali je kriza povsem izčrpno določena z gospodarskimi pojmi? Ali res ne moremo prestopiti meja mišljenja v nemogočih nasprotjih: več varčevanja proti več rasti, odpovedovanje proti potrošnji, javno proti zasebnemu, svoboda proti enakosti …? Kdo kaj...

Avizo Pozdravljeni v skupnostni podcast radijski oddaji Zofijini ljubimci. To je že tretja oddaj v tem ciklu, ki ste ga vabljeni s svojimi prispevki soustvarjati tudi vi. Več podatkov o sodelovanju lahko pridobite, če obiščete našo matično spletno stran zofijini.net. A da ne izgubljamo po nepotrebnem časa, poglejmo, kaj...

Avizo Pozdravljeni v oddaji Zofijinih ljubimcev. Pred vami je nova ura intelektualno stimulativne vsebine, ki ste jo vabljeni iz tedna v teden pomagati oblikovati tudi vi. Naj še enkrat ponovimo. Oddajo produciramo kot podcast. Vse informacije o oddaji in kako dostopati do nje, najdete na spletni strani zofijini.net. Če...

K pisanju o tej temi me je spodbudila odsotnost močne, argumentirane opozicije nedavno sprejetim varčevalnim ukrepom. Priznam, da sem tudi sam do nedavnega bil prepričan, da drugače kot s takšnimi ukrepi ne bomo prišli ven iz recesije. Drugačnega mnenja si skoraj nisem mogel ustvariti, saj so mi takšno zgodbo...

Psiholog A. Maslow je daljnega leta 1962 zapisal: »Največja bolezen sodobnega sveta je pomanjkanje vrednot«. Res je že dolgo tega, a smo v prvi polovici leta 2012  priča temu, saj smo prežeti  s krizo, kakršne v samostojni Sloveniji ne pomnimo, tudi s krizo vrednot. Na udaru je gospodarstvo, ki...

Vse, ki se ne strinjajo s t.i. varčevalnimi ukrepi, ki jih vsiljuje vlada, pozivamo, da jutri, 10. maja 2012, ob 9:00 skupaj blokiramo Državni zbor, ki bo po nujnem postopku sprejemal Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) in rebalans proračuna RS. Z blokado in blokadno skupščino bomo jasno in...

V nedavnem prispevku na teh straneh, sem nasprotoval osem urni prisotni učiteljev na delovnem mestu. Odzivi na moje nasprotovanje so bili deljeni, pri učiteljih večinoma dobri, z nekaj osupljivimi izjemami, v širši javnosti, pred katero in za katero sem branil avtonomijo učiteljskega poklica, večinoma slabi. Javnost žal ne verjame,...

V četrtek, 12.4.2012, ob 18. uri, v predavalnici v 1. nadstropju upravnega poslopja Pekarne (Ob železnici 16, Maribor) Slovenski politični prostor – z evropskim pa ni prida bolje – se zdi zadušljivo ozek. Desnica in levica političnega razreda sta v klinču, gledalci dvoboja pa spoznavamo, da bomo dvoboj izgubili...

Ob nastopu mandata nove vlade in oblikovanju novega ministrstva, ki poleg raziskovanja in visokega šolstva združuje tudi osnovno in srednje šolstvo, kulturo in šport, želimo raziskovalni inštituti s področja družboslovja in humanistike opozoriti: – na vitalno, nujno in nezamenljivo vlogo humanistike in družboslovja za sleherno družbo, še posebej za...

Sedanja kriza se je začela v ZDA z nepremičninskimi in dolžniškimi težavami, kaj hitro pa je prerasla v finančno in gospodarsko krizo in zajela celotno svetovno gospodarstvo. Svet se je kar naenkrat znašel ne v sektorski, temveč strukturalni krizi vseh področij družbene reprodukcije. Svet na razpotju (PDF)

Poročilo s predavanja DPU 17. novembra je predaval Mislav Žitko, absolvent filozofije in kroatistike ter študentski in sindikalni aktivist iz Zagreba. Naslov predavanja je bil Delavski razred in financializacija. Ker delavski razred v današnjem družboslovju ni najbolj priljubljena kategorija, je predavatelj uvodni del posvetil kritiki teorij o koncu razredov...

Ne samo, da je stopnja rasti v 1000 letih do začetka industrializacije našega planeta bila praktično ničelna, tudi razlike med razvitimi in nerazvitimi so bile pomenljivo nizke. Z današnjega zornega kota jih praktično ni bilo. Razmerje razvitosti je bilo samo 2:1 v primerjavi z današnjimi 40:1. Ena od praktičnih...

Velika medijska in javnomnenjska pričakovanja, da bodo sodobne ekonomije končno našle čarobno paličico, s katero bodo odčarale posledice aktualne gospodarske in družbene krize, v kateri se nahajamo, so simptomatična in značilna. So simptom neučakanega uma sodobnega človeštva »razvite« manjšine sveta, ki ne želi razumeti, čemu je do »krize« v...

Bi bil moral povedati nekdanji »oče« države Janez Stanovnik. Prav tako nekdanji krščanski socialist in sedanji zanikovalec svoje revolucionarne preteklosti. Tako vsaj je zvenel njegov izmikajoči odgovor na moje vprašanje, postavljeno pred železniško postajo Maribor češ kako to, da nenadoma med partizani ni bilo nobenega revolucionarja ampak zgolj borci...

V teh dneh je veliko govora (dajmo dodati, da upravičeno) o monetarni plati kapitalizma, o finančni diktaturi ali nadvladi finančnih lobijev, le malo pa slišimo o drugih elementih kulture kapitalizma, katerih eden najpomembnejših in vendar najmanj omenjanih delov je oglaševanje. V oddaji RTV Slovenija, Studio City, v ponedeljek, 17.10....

Levi in desni se med seboj ne morejo poenotiti, kdo bo Slovenijo in njen ugled, ki so si ga priborili v dvajsetih letih prej vsi ostali kot oni, potopil. Reševanje te nastale »nesreče« nas bo drago stalo. Koalicija : opozicija Vsakodnevni prepiri znotraj koalicije in velika nesposobnost opozicije nakazujejo,...

V četrtek, 11. novembra 2010 ob 18.00 v dvorani Gustaf Predavateljica: mag. Julijana Bizjak Mlakar Poslanka slovenskega Državnega zbora bo razložila, zakaj DZ ni podprl vladnega predloga o spremembah zdravstvenega sistema v Sloveniji in skupaj z občinstvom iskala boljše rešitve. Vabljeni!

Dr. Matjaž Mulej je doktor ekonomskih znanosti (s področja teorije sistemov) in doktor menedžmentskih znanosti (s področja inovacijskega menedžmenta) ter zaslužni profesor na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Hkrati je član treh mednarodnih akademij znanosti in umetnosti. Poznan je kot glasen kritik neoliberalnega sistema kapitalizma. Bil pa je tudi...

Če smo še pred nekaj leti v splošnem ugotavljali, da v sodobni družbi prevladuje bolj kot ne nekakšna politična apatija, pa je čas, odkar je nastopila svetovna finančna in gospodarska kriza, zaznamovan s številnimi protesti po vsem svetu, presenetljivo tudi na »politično zaspanem« Zahodu. A lahko potemtakem rečemo, da...

Že od leta 1966, ko je BBC zavrnil moj film z naslovom The War Game (o posledicah rabe jedrskega orožja), me skrbi vse večje poneumljanje množičnih avdiovizualnih medijev (v nadaljevanju MAVM) in razvoj tako imenovane medijske krize. Ključni elementi te krize so med drugim skrite namere MAVM, usmerjen razvoj...

Kako začeti razmišljanje o novemu družbenemu gibanju, ki se šele rojeva oziroma čaka, da se bo rodilo? Morda je smiselno začeti z orisom sveta, v katerem smo se danes znašli. Da bi lahko razumeli svet, v katerem živimo, se moramo vrniti v zgodovino, v čas nastajanja našega krasnega novega...

Dr. Srečo Dragoš je predavatelj sociologije na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s sociologijo religije in socialno politiko. Pri zagovarjanju stališča ločitve cerkve od države in pojmovanju socialne države se med drugim naslanja na katoliška intelektualca Janeza Evangelista Kreka in Andreja Gosarja. Kako ocenjujete položaj...

Dr. Spomenka Hribar je sociologinja, publicistka in lahko bi rekli tudi civilnodružbena aktivistka. Z esejem Krivda in greh (objavljen v Katedri 1986) je kritično razgalila povojne poboje in se zavzela za spravo. Aktivno je sodelovala v procesu osamosvajanja in osnovanju slovenske države. Med letoma 1990 in 1992 je bila...

O oblikovanju dolgoročne in trajnostne vizije prihodnosti Slovenije V četrtek 25. marca 2010 ob 19:00 na EPF (Ekonomsko-poslovna fakulteta) na Razlagovi 14, predavalnica P15 Svetovna finančna kriza in gospodarska recesija ter začetek priprave nove strategije razvoja Slovenije so skupino devetih strokovnjakov in strokovnjakinj v začetku leta 2009 vzpodbudili h...

Danes, v globalni ekonomski krizi, ko se pojavljajo pomisleki o učinkovitosti tržnega, na neoliberalnih načelih utemeljenega ekonomskega sistema, smo priča iskanju novih ekonomskih modelov, ki bi ponudili rešitve za določena protislovja sedanje ekonomske ureditve ali bi vsaj sedanji, po mnenju mnogih izkoriščevalski sistem naredili znosnejši ter mu dali nekoliko...

Na zahodu nič novega* Komentar V torek, 3. novembra ’09, je bila gostja srečanja pod naslovom »Družabno družboslovje: refleksije družbene krize«, v organizaciji MKC, Spomenka Hribar, ena najbolj znanih in predvsem najbolj cenjenih bork za etiko in človekove pravice in svoboščine. V nekdanjem in sedanjem sistemu so njena načela enaka....

»In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« Jn 8,32 “Ne bomo plačali za vašo krizo” Slogan protestnikov ob prvomajskih demonstracijah po svetu Vaclav Havel nas v svojem slavnem eseju »Živeti resnico: Moč brezmočnih« poziva, da prenehamo živeti v laži in začnemo živeti resnico. Havel je te besede zapisal kot disident v boju...

V sredo 20. 5. 2009 ob 19h v dvorani Gustaf Kriza je postala moderna. Moderno je govoriti o krizi. A hkrati se o njej govori površno in površinsko. Zdajšnje ekonomske institucije niso v krizi, temveč predstavljajo krizo samo. Premišljati moramo o sami naravi današnje ekonomije, ki je v osnovi...

»Želim povedati, da je kapitalistična ekonomija napačna ekonomija. Zdaj želijo reformirati svoj sistem, torej prav tega, ki je povzročil krizo. Želim reči, da imamo opraviti z moralno krizo in ne s krizo financ. Tisto, kar potrebujemo, je nov finančni sistem, utemeljen na pravičnosti. Dejanski ekonomski sistem.« Kdo je avtor...