Branko Gerlič

Ideja ali iluzija? V sedanjih razmerah sklicevanja na nujnost varovanja in obrambe evropskih vrednot je morda bolj kot kdajkoli, morda pa enako kot v preteklosti, potrebno razmisliti, katere sploh so tiste evropske vrednote, ki jih velja z vsemi silami in na vse načine braniti in varovati. Lahko se strinjamo...

Hegel se je motil Eden najbolj znanih filozofov, G.W.F.Hegel (1770 – 1831), čigar misli so neposredno in posredno krepko vplivale na filozofijo naslednikov, je živel v času nastajanja države kot pravne institucije. Razumljivo, da je kot zagovornik procesov, razumljenih kot napredek, zlasti v svojem delu “Osnovne črte filozofije prava”...

Sedaj že nekdanji minister RS za gospodarstvo, član PS, Stepišnik je, kakor piše filozof Boris Vezjak, krepko nejevoljen zaradi poplave filozofov in klatežev, ki kazijo sicer neizpodbitno lep videz dežele na južni strani Alp. Po njegovem, in ne le po njegovem, mnenju bi bila naša dežel(ic)a videti veliko bolje,...

Kot verjetno že veste, dejavnosti v zvezi z zbiranjem 1,000.000 (en milijon) podpisov za pobudo, s katero od EU komisije zahtevamo aktivno podporo uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) v vseh njenih državah, že potekajo. Slovenija je do 8. ure zjutraj (27.3.2013) zbrala 475 podpisov, čeprav zbiranje poteka šele nekaj...

Odziv na intervju z Lojzetom Peterletom, evropskim poslancem, objavljenim v Sobotni prilogi Dela, 4.8.2012 »Rdeča zvezda ni simbol osamosvajanja« je začetek poudarjene izjave intervjuvanca, ki se nato nadaljuje z običajnim politikantskim blebetanjem češ da sicer nima ničesar proti patriotskemu odporu proti okupatorju, motijo pa ga »sijoča množična grobišča«. Zakaj...

Odziv na istoimenski prispevek Maksa Tajnikarja, objavljen v Delu, Sobotna priloga, 7.7.2012 Seveda! In ne le ona! Čeprav profesor Tajnikar ni med meni najljubšimi teoretiki je tokratni prispevek dobesedno izjemen. Kljub temu pa dovoljuje pristaviti piskrček ali dva. Recimo v zvezi s »konkurenčnostjo«, ki jo vsaj posredno zagovarja tudi...

Odziv na istoimenski prispevek Barbare Kramžar, objavljen v Delu, v soboto, 2.6.2012 …a žal le v okviru neoliberalnih načel, po katerih je edino merilo učinkovitosti nenehna gospodarska rast ob hkratnem nenehnem večanju dobičkov – brez tudi najmanjše obveze tistih, ki si te dobičke prisvajajo, da bi jih vračali vsaj...

Odziv na zapis http://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-za-zamrznitev-ratifikacije.html Povsem nerazumno ravnanje Anonymusov, Andreja Kurnika in podobnih večnih nergačev je, kot izjemno lepo navaja naslovni članek (ter vrsta podobnih v tem in drugih medijih), očitno povsem neosnovano. Anders Jessen v imenu tvorcev ACTE, recimo, nazorno dokazuje zmoto Boruta Pahorja češ da je mogoče s...

Bi bil moral povedati nekdanji »oče« države Janez Stanovnik. Prav tako nekdanji krščanski socialist in sedanji zanikovalec svoje revolucionarne preteklosti. Tako vsaj je zvenel njegov izmikajoči odgovor na moje vprašanje, postavljeno pred železniško postajo Maribor češ kako to, da nenadoma med partizani ni bilo nobenega revolucionarja ampak zgolj borci...

– je zgolj odraz družbe, v kateri in za katero deluje. Zato je po mojem mnenju možno in potrebno dopolniti članek »Antinovinarstvo« Borisa Vezjaka iz zadnje številke letošnje Katedre, ki obravnava stranpoti slovenske medijske scene. Čeprav se kar nekajkrat sklicuje na „murdochizacijo“ novinarstva, bi bilo verjetno smiselno še posebej...

Slavoj Žižek, povsod znani in cenjeni mislec, za katerega misel je seveda najbolj pomembno to, da je naš človek, Slovenec, je nedavno v ljubljanskem Kinodvoru (14. julija 2011) med drugim povedal, da je sklicevanje na »neoliberalizem« kot na najpomembnejši razlog razmer, v katerih te čase živimo in se z...

Odziv na kolumno Mihe Mazzinija, Rajska dežela Miha Mazzini je v enem svojih zadnjih domislekov presegel svoj običajni populizem. V prispevku pod gornjim naslovom je dokazal, da je njegovo verovanje v protestantsko etiko z vonjem kapitalizma, kakor je to že pred časom lepo opisal Weber, neomajno in popolno. Poleg...

Spoštovani Zofijini ljubimci, Mariborčani, someščani! Na željo nekaterih polpismenih propadlih poklicnih politikov mariborskega rodu predlagam Zofijinim ljubimcem, da se odrečejo predlogu, po katerem naj bi sedanji župan Franc Kangler odstopil s tega položaja zgolj zato, ker neki vrabci na nekih strehah čivkajo o nekakšnih nepravilnostih, ki naj bi jih...

V zvezi s peticijo proti delu evropske zakonodaje, ki za sedaj pod krinko zaščite potrošnikov pred goljufanjem šarlatanov začenja postopek onemogočanja alternativnega zdravstva je treba problem obravnavati dolgoročno. Sedanji evropski »zakon«, ki na prvi pogled upravičeno onemogoča ne-sledljivo, nepreverljivo in zato vsaj po načelih znanosti nezanesljivo zdravilstvo je brez...

(Odgovor na prispevek objavljen 16.4.2011, v Delu) Nepričakovano veliko napačnih ocen, ki jih vsebuje naslovni članek je nekaj, česar pri avtorici Tanji Starič nismo vajeni. Najbolj je pri tem opazno nasedanje avtorice na s strani »opozicije« vsiljevane ocene češ da je rezultat referenduma o Zakonu o malem delu nič...

»V članku, ki ga je objavil Wall Street Journal (24. december 2010), Jacob Mchangama in Aaron Rhodes neuklonljivo zagovarjata svobodo izražanja. Evropska komisija je ravnala pravilno, ko je ta teden zavrnila predlog, po katerem bi kazensko preganjali zanikanje Stalinovih grozodejstev (…). Svoboda izražanja, hkrati s svobodo, da se zmotimo...

Omizje na TVS1, 16.2.2011 Sredino Omizje z gornjim naslovom je bilo zanimivo, informativno in tudi konstruktivno. Hkrati pa skoraj šolski prikaz nerazumevanja. Ne le medsebojnega, ampak tudi samega sebe in svojega dela. In še tega, da je to nerazumevanje predvsem posledica bodisi napačno uporabljenih bodisi napak razlaganih besed oziroma...

Medčloveška solidarnost se sicer najvidneje in najučinkoviteje odraža v primeru naravnih in drugih nesreč, ki v manjšem ali večjem obsegu prizadenejo bodisi posameznike bodisi celotne skupine ljudi. V takšnih primerih je vsaj praviloma povsem nepomembno, ali gre za bližnje sosede ali za povsem neznane skupine iz najbolj oddaljenih krajev....

Kaj je pravzaprav »pravna država«? Posnetek umora iranske študentke glasbe Nede, ki ga je očitno dokazano izvršil plačani režimski klavec, priča o sicer tragičnem, zato pa povsem običajnem, dokaj pogostem dogodku. Dogodku, ki še zdaleč ni omejen na okolja, v katerih vladajoči režimi niso takšni, kot jih razumemo v...

Dr. Boža Krakar Vogel, predsednica slavističnega društva Slovenije in dr. Ada Vidovič Muha, članica tega društva, sta v sobotnem Delu na strani 5 objavili članek z gornjim naslovom. V zvezi s tem bi morebiti veljalo ponovno postaviti nekaj že zelo starih vprašanj o narodu, narodnosti, narodni zavesti in pomenu....

Pokojninski sistem, utemeljen na medgeneracijski solidarnosti, v okviru katere aktivne generacije del svojih prihodkov namenjajo zagotavljanju socialne varnosti starejšim, tistim, ki so svoje »oddelali«  (in takrat skrbeli za socialno varnost takrat starejših) je nastal v času in razmerah pruskega kanclerja Otta von Bismarcka. Ta je podprl uvedbo tega sistema...

Že kar nekaj mesecev nam krajšajo čas razprave o nadvse zanimivih predlogih, ki nam jih predstavljajo in predlagajo naši oblastniki, plejada civilno-družbenih organizacij in skupin, z množico sindikatov na čelu, pa jim na vse mogoče načine nasprotuje. Zakon o »malem delu« je brez dvoma eden takšnih zanimivih predlogov. Spremembe...

Revščina Dr. Igor Masten, ekonomist, ki ni pretirano naklonjen razmišljanju o socialnih, ekoloških in drugih vidikih, če bi le-ti lahko ogrožali nenehno gonjo po takojšnjem in čim večjem dobičku, je pred časom v Dnevniku vendarle objavil mnenje, s katerim se ni mogoče ne strinjati. Napisal je, da socialni in...

Sicer izvrsten, a žal nedokončan prispevek Boštjana M. Zupančiča bo, upam, doživel objavo še svoje druge polovice in morebitnih nadaljevanj. Kljub temu pa je mogoče že na osnovi tega okrnjenega prispevka dodati še kak čebulni list ali dva, ki bi ju kazalo olupiti. Uvodoma bi pojasnil, da I. M....

V torek, 23.2.’10, so se v organizaciji ene od številnih slovenskih TV postaj pogovarjali o vlogi medijev na sploh in v zvezi s pasjo afero posebej. Razpravljavec iz novinarskih vrst je imel na nek način prav, ko je izrazil svoje nestrinjanje s splošno kritiko medijskega pristopa zlasti pri obravnavi...

Brezplačno kosilo? Zakaj pa ne? V sredo, 20. januarja 2010, se je v Ljubljani sestala skupina zagovornikov uvajanja sistema UTD v Sloveniji. Poleg razpravljanja o prednostih in slabostih takšnega načina pravičnejše razdelitve družbenega bogastva so se posvetili zlasti preučevanju možnosti uresničitve tega načrta. Ker pa je to dokaj zahtevna...

Sramežljivost je v tem, da se posameznik vrne k samemu sebi in obvaruje najgloblji del sebe pred javno sfero. M. SCHELER, Ober Schaum und Schamge fuhl, 1913 (»Sram in sramežljivost«) 1. Nevtralizacija razlike med notranjostjo in zunanjostjo Zakaj mladi toliko sodelujejo v resničnostnih šovih, kot so Veliki brat, Kmetija...

V četrtek 28.1.2010 ob 18h v Beli sobi (Upravna zgradba Pekarne, Maribor) Ob zaključku tretjega semestra Šole politične pismenosti, se bomo z ugledno gostjo sproščeno pogovarjali o socioloških vidikih projekta, ki lahko temeljno spremeni našo družbo – uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka. Mentorja/predavatelja: dr. Valerija Korošec in Branko Gerlič Dr....

V drugi letošnji številki revije Der Spiegel se naslovni prispevek ukvarja z blagovno znamko Google. Temeljna skrb avtorjev prispevka obravnava vse večjo ogroženost dobesedno vsakršne zasebnosti, ki jo predstavlja množično zbiranje, hranjenje in povezovanje ter obdelava podatkov o vsakem uporabniku. Za sedaj so te vseobsegajoče zbirke podatkov namenjene predvsem...

E-novice so 24.11.2009 objavile prispevek Ane Vučina Vašnak, ki govori o energetskem potencialu puščav. Zanimivem zlasti zato, ker gre za povsem čiste vire, ki so povrhu vsega obnovljivi. Uporabljali bi jih lahko vse dokler se »Ra« ne bo naveličal obstajati. Razmišljanje, nastalo na osnovi navedenega prispevka, je bilo objavljeno...

Tednik Der Spiegel, na 52. strani svoje letošnje 48. številke opisuje dogajanja,  spremljajoča študentske proteste, ki so zajeli več kot 40 nemških Univerz. Avtorji prispevka ugotavljajo, da so protestirajoči študenti ostali brez motivov: njihove proteste, usmerjene proti zavoženim idejam tako imenovane bolonjske reforme enako kot tiste, ki nasprotujejo šolninam...

Odziv na: Sobotna priloga 7.11.’09: Branko Soban KOLABORACIJA V GENIH Mnogi sicer pošteni, častni in načelni ljudje obsojajo nekdanji sistem socialističnega samoupravljanja, ki smo ga še ne tako dolgo nazaj uvedli in razvijali v nekdanji Jugoslaviji. Njihov temeljni argument za ne le kritiko ampak obsojanje tega sistema sloni na...

Na zahodu nič novega* Komentar V torek, 3. novembra ’09, je bila gostja srečanja pod naslovom »Družabno družboslovje: refleksije družbene krize«, v organizaciji MKC, Spomenka Hribar, ena najbolj znanih in predvsem najbolj cenjenih bork za etiko in človekove pravice in svoboščine. V nekdanjem in sedanjem sistemu so njena načela enaka....

V naši ne več tako novi, pa vendar najnovejši domovini se, morda še bolj kot drugod, vse od njenega uspešnega spočetja razpravlja predvsem o nacionalnem interesu. O čemer koli že teče beseda, prej ali slej postane naš nacionalni interes središče obravnave. Še nedolgo tega je bil ta pojem skoraj...

Sicer že pred časom, skoraj natanko pred letom dni, je bil na spletni strani TVS objavljen intervju s profesorjem S. F. Singerjem. Pripadnikom tiste skupine znanstvenikov, ki nasprotujejo sicer večinskemu, a prav tako ne dokazanemu mnenju znanstvene srenje, po katerem smo prav ljudje odgovorni in krivi za trenutno še...

Po svetu se že kar nekaj časa, pri nas v Sloveniji pa šele zadnjih nekaj let vse bolj uveljavljajo zamisli o stalnem prihodku slehernega člana konkretne skupnosti. Ta naj bi bil brezpogojen. To pomeni, da bi ga prejel vsak le zato, ker je pripadnik te skupnosti in zaradi ničesar...

Odziv na prispevek objavljen v Sobotni prilogi Dela 14.8.2009, str. 31 (pisma bralcev) Gospa Spomenka Hribar, ob vsem spoštovanju tako do njenih etičnih načel kot do njenega vztrajnega prizadevanja, da bi jih sprejeli, spoštovali in uveljavljali tudi vsi drugi, zlasti Slovenci, vendarle vztraja tudi pri nekaterih zmotah, ki jih...

Objavljen v Mladini št. 31, 7.8.2009 str. 32 Kriza Matjaž Hanžek, v zavesti Slovencev še vedno znan predvsem kot, za nekatere žal, za druge na srečo, nekdanji varuh človekovih pravic pravi o krizi, da ne nasprotuje mnenju, po katerem je krizo skorajda načrtno povzročila radikalna ekonomija. (Vsekakor je izraz...

Sociolog dr. Jože Vogrinec v naslovnem članku opozarja na enega verjetno najpomembnejših in hkrati najbolj spornih sklepov, ki jih v prejšnjem mandatu sprejel Evropski parlament: na Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu (http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&reference=P6-TA-2009-0213&language=SL). V svojem prispevku utemeljeno opozarja tako na pomanjkljivosti tega dokumenta, kakor tudi na očiten namen predlagateljev...

V kratkem se bodo tudi pri nas odprla volišča. Vsi volilni upravičenci bomo imeli priložnost, že drugič, odkar smo člani te velike evropske skupnosti, da izberemo svoje predstavnike v ta organ. Resda bo naših predstavnikov v njem komaj za vzorec. In res, da ta parlament v celoti še nima...

V sredo 6. 5. 2009 ob 19h v dvorani Gustaf Tema tokratne debate bo poskus filozofske kritike obstoječega pravnega reda tako pri nas kot v svetu. Cilj, ki naj bi ga dosegli, je zasnovati osnove za uveljavitev takšnih temeljnih načel, ki bi preprečile možne zlorabe sistema v obsegu in...

…je naslov članka, ki ga je v letošnji januarski Katedri objavil Andrej Adam, izražajoč zaskrbljenost glede razvoja našega, to je slovenskega šolskega sistema in posledično tudi glede tega, kako in koliko bodo bodoče generacije usposobljene aktivno živeti demokracijo (kar koli naj bi ta izraz že pomenil). Avtor članka pač...

(Novi duh kapitalizma : konec dela) Š(ola) P(olitične) P(ismenosti) je v okviru svoje dejavnosti predstavila dve knjigi, ki sta si v svojem izhodišču (paradigmah) diametralno nasprotni. Pred časom je bil govor o »Koncu dela«, kakor ga argumentirano predvideva neortodoksni avtor Jeremy Rifkin, sedaj pa so bili udeleženci seznanjeni s...

»Krize so slab, plehek izgovor za nesposobneže!«, pravi v svoji bodici v isti številki SP Boris Jež. Dodati pa bi bilo treba, da so ti nesposobneži praviloma tudi nadvse dobro plačani. Slovenski minister za delo itd. v intervjuju, objavljenem v tej številki SP, sicer priznava, da v zadnjem obdobju...

V Večeru 28.2. je Josip Rotar pod naslovom “Manj tujcev ne bo pregnalo krize” objavil zapis o vlogi tujih, priseljenih, praviloma nekvalificiranih delavcev na uveljavljanje pravic »domačih«, večinoma kvalificiranih delavcev. Z navedbami članka se je seveda možno le strinjati, nekoliko manj pa s sklepnim stavkom, ki trdi, da je...

Množično klanje Palestincev v Gazi, večinoma civilistov in vsaj v primeru otrok tudi nedolžnih (kar koli naj bi ta pojem že predstavljal) vse bolj spominja na pokole govedi in perutnine v obdobjih, ko smo se čutili ogrožene od BSE oziroma ptičje gripe. Ravnanje potomcev nekdanjih žrtev holokavsta navaja na...

Šola politične pismenosti Obiskovalci te strani so seveda že seznanjeni s tem, da Zavod Pekarna in Inštitut za etiko v sodelovanju z Zofijinimi ljubimci vsako sredo v dvorani Gustaf, pod skupnim nazivom »Šola politične pismenosti«, pripravljajo srečanja vseh, ki se tako ali drugače zanimajo za družboslovje. Srečanja potekajo praviloma...

Zakaj morajo davkoplačevalci reševati obogatele izgubarje? Ja, le zakaj? Ameriški republikanci ter njihovi na svobodo zasebne lastnine (in samo lastnine!) prisegajoči somišljeniki imajo seveda absolutno prav. Kdo drugi, če ne od malodane vseh pripadnikov in zagovornikov zahodnega kapitalističnega sistema in na njem temelječe družbe(ne ureditve) opevana vsemogočnost svobodnega, neurejenega...

»Nikakor se ne morem strinjati z Vami, a do smrti bom branil Vašo pravico do takšnega mnenja« je bojda nekoč dejal Francois Marie Arouet Voltaire. Svoboda! Svoboda v splošnem in zlasti svoboda posameznika! Svoboda je geslo, na katerega se sklicujejo tako rekoč vsi. Tisti, ki menijo, da je svoboda...

Komentar in dodatek k razpravi Zofijini so v Mariboru, v petek 19. oktobra 2007, organizirali debatni večer, namenjen razpravljanju o odnosih oziroma razmerjih med vero in razumom. Večera so se poleg številnih obiskovalcev udeležili tudi vsi vabljeni gostje. Zbrani udeleženci razprave, pravzaprav okrogle mize, so razvili živahen pogovor, ki...

(dopolnilo prispevku Gorana Forbicija: Bolje bi bilo ne dobiti!) Forbici sicer povsem pravilno opozarja na dejstvo, da sta nacizem in fašizem intenzivno izvajala zločinske dejavnosti že dolgo PRED začetkom vojne. Vsaj fašisti tudi nad Slovenci, živečimi v času med obema velikima vojnama v Italiji. Poudarjam predvsem zato, ker naši...

Pred kratkim je Poglavar Rimske vesoljne Cerkve izdal obsežno besedilo, s katerim n-tič uzakonja in krepi dosedanja, torej znana stališča svoje institucije glede mnogih zadev. Med drugim vztraja pri celibatu katoliških duhovnikov, oporeka splavu, zakonskemu posvečenju istospolnih partnerjev, prepoveduje ponovno (cerkveno) poroko razvezanima zakoncema, ki sta bila v prvem...

V soboto, 15. marca letos, je dr. Matej Makarovič v Delu objavil komentar z naslovom Državnost in vojska. V njem trdi, da je Slovenija dejansko močno demilitarizirana država, ki pa kljub temu mora imeti svojo, sedaj poklicno vojsko. Iz njegove krepke kritike nasprotnikov parade, ki je bila načrtovana v...

(k  predavanju prof. Nenada Miščevića  dne 21.2.06 v organizaciji »Zofijinih ljubimcev«) Temeljno vprašanje, ki ga sebi in poslušalcem zastavlja Miščević, poudarja dvom,  češ ali je pojma etika in vojna sploh mogoče povezovati. V tej zvezi je najprej kategorizirano mnenje posameznih skupin, ki o vojni in etiki sodijo bodisi tako...

»…da reforme ne smejo odvzeti nobene že »pridobljene pravice« (pa čeprav je ta »pridobljena pravica« morda krivičen in družbeno škodljiv privilegij na račun drugih)« dr. M. Makarovič, Delo, 1.2.2006. Navedeni citat je del sicer kakovostnega prispevka, v katerem avtor analizira raznolikost zagovornikov in nasprotnikov načrtovanih gospodarskih reform v Sloveniji....

Tobačna tovarna Ljubljana je bila sicer donosna, kar je prvi, nemški kupec, upošteval in gojil  ter jo nato z zanesljivim dobičkom, v kompletu s svojo preostalo tobaku in njegovi predelavi namenjeno lastnino,  prodal. Tokrat Angležem. Zanje donosnost tega tobačnega miniimperija, katerega del je bil tudi ljubljanski obrat, ni več...

V še ne tako zelo oddaljenem času sproščenega izražanja nagonov je bilo mučenje in poniževanje poražencev nekaj običajnega. Zadeva pač, s katero so se sprijaznile tudi žrtve: vsak pripadnik vojaškega sloja je užival v mučenju in nato pohabljanju sovražnikov vedoč, da bo v primeru poraza in ujetništva tudi sam...