Zofija v medijih

Iz rubrike »Ona/On« tednika Večer v nedeljo Ena, dva, tri, štiri, pet … S takšno povprečno hitrostjo – s hit­rostjo, ki jo za branje besed v zgornjem stavku potrebuje povprečno hitri bralec – v Sloveniji padajo piščančje glave. Kar triintrideset milijonov »kljunov« (kot se izrazijo na Statističnem uradu RS)...

Predstavljajmo si kraj, kjer ljudje niso navijači lokalno-globalnih zvezd, temveč so gospodarji svoje usode. To pomeni, da sami pišejo pravila lastnega življenja. To pomeni, ker jih je pač več, da se o pravilih dogovarjajo, da sodelujejo – da znajo sodelovati in so torej zreli. Kako bi se zreli ljudje...

Najprej razložimo naslovno misel, predvsem besedno zvezo razredni boj. Zdi se, da je govor o razrednem boju anahronizem, uporabljanje pojmovnega aparata, ki ga je spreminjanje družbe v zadnjih trideset in več letih zavrglo. Predstavljajte si znanstveno fantastično okolje, kjer boks ni navaden borilni šport, v katerem si dokončno poražen,...

Sredi letošnjega julija se je Maribor znašel na seznamu evropskih mest in pokrajin, ki nasprotujejo prostotrgovinskim in investicijskim sporazumom: postal je svobodno območje, so dejali, v katerem ne veljajo TTIP, CETA in TISA. Razen redkih verjetno večina ne ve, da je takšen simboličen korak, ki so ga nato podprli...

Letos mineva četrt stoletja od vpisa pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok v slovensko ustavo. Krhek javni in politični konsenz, da gre za pomemben civilizacijski dosežek, pa je čedalje pogosteje na preizkušnji. Pričelo se je pred dvema letoma s polemiko, ali so ostanki splavljenega zarodka ničvreden odpadni biološki...

Z mariborskim filozofom dr. Friderikom Klampferjem o tem, kako oznaka novega terorizma pravzaprav sploh ne ustreza definiciji terorizma Filozof dr. Friderik Klampfer je izredni profesor na oddelku za filozofijo mariborske Filozofske fakultete, avtor več knjig, predvsem o etiki, član mariborsko-ptujske iniciative Zofijini ljubimci, ustanovljene pred desetimi leti, ki si...

Od razsvetljenstva naprej sloni avtoriteta na razumu. Ali pa je ni. Se pravi, da ni ne samoumevna in ne brezpogojna – ni padla z neba in ni dana enkrat za vselej. Če ni podprta z razlogi, omejena in odgovorna, se oblast, najsi bo državna, uradniška, delodajalska, sodniška, zdravniška ali...

Razcep teorije in prakse Delo kritičnih racionalistov, številnih avtorjev iz gibanja za kritično mišljenje in naših reformatorjev pouka v imenu kritičnega mišljenja ima veliko vrednost. Kljub temu ga moramo izpostaviti kritiki, predvsem zato, ker je pretežno teoretski. Dejanski rezultati – kar zadeva poučevanje kritičnega mišljenja – so neznatni. Kritičnih...

Narobe svet Razmislek o prostovoljnem delu začnimo s samim dejanjem poimenovanja nekega dela kot prostovoljnega in tistih, ki to delo opravljajo, kot prostovoljcev. Pomislite, še pred desetimi leti bi bilo sodelovanje v kakšnem društvu ali krožku nesmiselno poimenovati prostovoljno delo, pravzaprav bi ga bilo sploh smešno imenovati delo. Poimenovanje...