Citati

6. 5. 2013

Svet demonov (1995)

Avtor:

»Znanost namreč ni samo zbirka znanja, temveč je tudi način razmišljanja. Predstavljam si Ameriko v času svojih otrok in vnukov, ko bo gospodarstvo Združenih držav temeljilo na informacijski tehnologiji in storitvah in ko se bo tako rekoč vsa ključna industrija preselila v druge države. Ko bo imela peščica v svojih rokah izjemno tehnološko moč, ki je predstavniki javnosti ne bodo niti razumeli; ko si ljudje ne bodo več znali zastavljati lastnih ciljev in ne bodo več znali oblastem gledati pod prste; ko bodo, s kristali v rokah, iskali pomoč v horoskopih in bodo njihove zmož­nosti za kritično razmišljanje tako nazadovale, da ne bodo več znali ločiti med slepilom in resnico. Takrat bomo, skoraj neopazno, zdrsnili nazaj v praznoverje in mrak. Poneumljanje Amerike je najbolj očitno v počasnem razkroju dejanske vsebine najvplivnejših občil, v čedalje bolj razdrobljenem poročanju, ko posamezna novica ni dolga več niti pol minute, v programu, ki se prilagaja najmanj zahtevni javnosti, lahkovernem poročanju o lažiznanosti in praznoverju, še prav posebej pa v nekakšnem poveličevanju nevednosti. Ko to pišem, je na prvem mestu najbolj priljubljenih filmov v ameriških videotekah film Butec in butec. Med mlajšimi gledalci ostaja priljubljena (in vplivna) risanka Beavis and Butthead. Javna občila nam jasno sporočajo, da se lahko učenju in študiju, ne samo naravoslovja, temveč česarkoli, izognemo, in da je tako celo bolje.«

29. 4. 2013

Cilji in vizije (2011)

Avtor:

»Bakunin je napovedal, da bo “novi razred” intelektualcev šel po eni od vzporednih poti. Intelektualci bodo poskušali izkoristiti ljudske boje, da bi dobili državno moč v svoje roke in postali “rdeča birokracija”, ki bo vsilila najbolj surov in izprijen režim v zgodovini, ali pa bodo ugotovili, da je moč drugje in se ponudili kot “kupljena duhovščina”, ki se udinja resničnim gospodarjem bodisi kot menedžerji ali apologeti, ki v državni kapitalistični demokraciji “pretepajo ljudi z njihovimi lastnimi palicami”. To je ena redkih napovedi družbenih znanosti, ki se je tako dramatično uresničila. Že samo zato si zasluži častno mesto v znanem kanonu, čeprav bomo še dolgo čakali na to«.

22. 4. 2013

»Svet kot volja in dizajn« (1999)

Avtor:

»Kakor postmoderna feministka hoče vse, biti manekenka in mati in uspešna ženska v tržnem gospodarstvu, kečap in majonezo, luksuz in mikavno askezo, tako tudi postmoderna levica hoče »vse« naenkrat: biti radikalna in kljub temu tržno realistična, superkritična in aerodinamična, antikomercialna in komercialno zaželena, anticiklično trendsetterska in jahajoča na vsakem modnem sedlu, staroleva in novoleva in postleva – »anything goes«.

15. 4. 2013

Včerajšnji svet (1942)

Avtor:

»Niti malo nas niso zanimala socialna in politična vprašanja: le kaj so pomenili ti kričavi prepiri v našem življenju? Mesto se je vznemirjalo ob volitvah, mi pa smo raje hodili v knjižnice … Šele ko so se desetletja pozneje nad nami podirale strehe in stene, smo spoznali, da so bili temelji že davno spodkopani in da se je obenem z novim stoletjem v Evropi začel zaton osebne svobode«.

8. 4. 2013

»Raje Platona kot pomirjevala!« (1999)

Avtor:

»Kako svobodno živimo, je odvisno tako od našega političnega sistema kot od naše pripravljenosti za obrambo njegovih svoboščin. Kako dolgo živimo, je odvisno tako od naših genov kot od skrbi za svoje zdravje. Kako dobro živimo – to je, kako premišljeno, plemenito, krepostno, radostno in ljubeče živimo -, je odvisno tako od naše filozofije kot od načina, kako jo uresničujemo v vsakdanjem življenju. Raziskano življenje je boljše življenje in lahko ga dosežete. Poskusite s Platonom, ne s pomirjevali!«

1. 4. 2013

Devet plus ena teza novega humanizma (2011)

»Naloga humanizma ni streženje gotove vednosti (kar je značilnost dogmatizma), saj si kot filo-zofija nikoli ne sme predstavljati, da modrost že dokončno poseduje. Filozofija tako ne sme postati ponudnica znanja v smislu poljudnega žurnalizma in si domišljati, da ve vse, predvsem pa več kot drugi, ter da zato zmore poenostavljeno posredovati izgotovljeno resnico. Njena naloga je, nasprotno, spodbujanje k razmisleku in prevpraševanje vseh tistih korakov, ki jih nepozorno preskočimo. Vloga filozofije je odkrivanje preprog življenja, pod katere so pometene ostre stvari, ki nas zbadajo, ko jih prečimo. Zato filozofija dviga prah. + Zanjo je potreben pogum.«

25. 3. 2013

»Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu« (2009)

»Današnje polje novinarstva izgublja zrcalne lastnosti. Novinarji nanašajo goste sloje agresivnih barv, sedanje časnikarstvo nas zasipa s toliko pikantnih resnic, da se mu posreči zakriti tiste resnice, zaradi katerih nas spreletava nelagodje. Skrb za bralce ima lastnosti kolaboracije, ki jasno zahteva lojalnost. Tretjič ponavljam, da gre za zaslepljevanje, torej za skrivanje«.

17. 3. 2013

The Meaning of Life (1983)

Avtor:

»In zdaj je tu smisel življenja. Nič posebnega ni. Bodite dobri do drugih, izogibajte se mastnim jedem, občasno preberite kako dobro knjigo, pojdite na kakšen sprehod in poskusite živeti v miru in slogi skupaj z ljudmi vseh ras in prepričanj.«

5. 3. 2013

Ko človek služi tehnologiji (2013)

»Obdobja, v katerem živimo, ne moremo primerjati z nobenim drugim iz zgodovine, vse je novo. Vsa zgodovinska obdobja doslej so bila humanistična, od rimskega imperija, srednjega veka, renesanse, romantike – v središču pozornosti je bil vedno človek. Danes pa je v središču tehnologija in človek ji le služi. Tehnologija ni nekaj, kar bi nas oplazilo kot piš vetra, temveč spreminja naš način razmišljanja.«

16. 1. 2013

Postmoderno stanje (1979)

“Od trenutka, ko znanje nima več svojega cilja v samem sebi kot realizaciji ideje o izobrazbi, odkar je poleg tega prenehalo biti tudi v samem raziskovanju namen samemu sebi, se vse bolj spreminja v nekaj, kar se proizvaja za prodajo in se uporablja z namenom, da se ga valorizira v neki novi proizvodnji. Znanje je tako postalo blago, katerega vrednost je odvisna, enako kot pri drugem blagu, od njegove uporabnosti in dobičkonosnosti.”