Študentsko filozofsko društvo že vrsto let prireja tradicionalni Filozofski maraton, teden trajajočo serijo celodnevnih predavanj, ki spremlja Unescov svetovni dan filozofije. Maraton poteka kot nepretrgana tedenska serija predavanj in se odvija v prostorih Filozofske fakultete. V letu 2018 se bo odvijal med 12. in 16. novembrom. Letošnja tema je Filozofija in revolucija. Z zastavljeno temo pa ne aludiramo zgolj na klasično koncepcijo politične revolucije, ampak pričakujemo, da revolucijo razmislite tudi iz drugih zornih kotov.
»Ritem narave je vedno sledil krožnosti, cikličnosti, ki je vplivala na percepcijo predstav sveta in življenja ljudi v predznanstvenih družbah. Kroži voda, ki se iz dežnih kapelj ponovno pretvori v mase vode, ki jih opazujemo na tleh. Krožijo letni časi in z njimi tudi prebujanje in uspavanje narave. Po nevidnih tirnicah okoli sonca kroži tudi Zemlja, kar je bilo Kopernikovo odkritje. Njegova knjiga je v izvirniku naslovljena De revolutionibus orbium coelestium, kar nam kaže vselejšnjo vpetost revolucije v naravo. Revolucija je bila tako najprej prisotna v naravoslovnih vedah, v politiki pa služi kot fizikalnopolitični pojem, ki poskuša opisati kako narava in njeni procesi determinirajo človeško družbo. Ena izmed manifestacij revolucije kot fizikalno-političnega pojma npr. pomeni kroženje konstitucionalnih oblik, najdemo pa jo lahko že pri Platonu in Aristotelu. Kroženje oblik vedno predvideva vrnitev na začetno točko, ne pa preseka. V tem obdobju krvavi spopadi niso imenovani revolucija, pač pa notranja vojna, uporništvo, nemiri – vsi potekajo znotraj stanovske ureditve in ne predvidevajo spremembe socialnega reda. Do pojmovne premene znotraj pojma revolucija začne postopoma prihajati s t.i. žametno revolucijo v Angliji. Tudi razsvetljenstvo sicer mnogokrat napove revolucijo ali revolucije, ki izgubljajo pomen vračanja k staremu. Epistemološki rez v konceptualizaciji revolucije pomeni ravno francoska revolucija. Po prereznem dogodku se v govoru o političnih sistemih ne pojavlja več ponavljanje, pač pa napredek. Revolucija postane perspektivični zgodovinsko-filozofski pojem, ki kaže v nepovratno smer toka zgodovine. Občasna zamenljivost pojmov revolucija in evolucija kaže na strukturne premike v celoti socialnega reda. Novodobni izrazi politične revolucije se prostorsko nagibajo k svetovni revoluciji, časovno pa k permanentnosti. Skupni pojmovni imenovalec revolucije je njena kontinuiteta. O tej kontinuiteti govori tudi mladi Marx: »Vsaka revolucija razpusti staro družbo: toliko je socialna. Vsaka revolucija strmoglavi staro oblast: toliko je politična.« Definicija pojma revolucija se nam vedno izmika. Hkrati je vseobsegajoča, obenem pa vseeno zelo zamejena. Po francoski revoluciji vedno označuje napredek v smislu preloma s starim. Pod krovni pojem revolucije mnogi teoretiki umeščajo procese, ki ne pomenijo več spremembe socialne zgradbe – govora je o industrialnih, komercialnih, znanstvenih, seksualni, verskih, vojaških, izobraževalnih, tehnoloških revolucijah. Pa tem procesom lahko zares rečemo revolucije?«
Študentsko filozofsko društvo zatorej poziva predvsem filozofske raziskovalce ter študente in študentke različnih stopenj študija filozofije, naj se s svojim prispevkom predstavijo širši zainteresirani javnosti. Prijave sprejemamo do 14. oktobra na naslov filozofski.maraton@gmail.com, prijavite pa se z 250 besed dolgim povzetkom vašega bodočega prispevka. Povzetki bodo zbrani in objavljeni v brošuri ter na spletni strani društva. Najboljši prispevki bodo objavljeni v znanstvenem zborniku, ki ga bo društvo izdalo v letu po izvedbi dogodka.
V upanju na uspešno sodelovanje in pester program,
Študentsko filozofsko društvo