Zamislimo si naslednjo možno situacijo, pravzaprav celo situacijo v aktualnih diktatorskih režimih. V Sloveniji dobi volitve ekstremni nacionalist po imenu Ekscelentni in postane predsednik vlade. Tako kot njegovi predhodniki si v celoti podredi medije in pri tem ne ovinkari. Njemu lojalen novinar na RTVS, ki si jo je po chavezovsko prisvojil, pripravi prispevek, kjer predstavi stanje X, recimo stanje korupcije v državi. Ali še bolje: stanje o svobodi slovenskih medijev, ki je v resnici alarmantno slabo. Ker je nastavljen neposredno iz kabineta predsednika vlade, je njegovo interpretacijo dobesedno pripravila vladajoča politična garnitura, pravzaprav predsednik Ekscelentni, in sadila rožice. Je novinar storil kakšen profesionalni kiks?
V običajnih razmerah bi rekli, da veliko več od tega. No, nekaj nadvse podobnega se je pred debelim letom zgodilo pri nas. Novinarja sem prijavil Novinarskemu častnemu razsodišču (NČR). Ker je dobesedno povzel situacijo medijskega lastništva, z grafi in analizo vred, kot jo je slišal iz ust tedanjega predsednika vlade v državnem zboru na sloviti seji o zaupnici vlade novembra 2007. In jo predstavil kot realno dejstvo, ne da bi navedel avtorja. Dolgo sem okleval, kako formulirati kršitev glede na nenavadno ohlapen novinarski kodeks. Na koncu sem svoje obtožbe skrčil le na eno kršitev – na to, da novinar ni jasno navedel svojega vira, torej predsednika vlade. Potem je prišla razsodba NČR: novinar ni storil nobene napake. Bizarno argumentacijo si je mogoče ogledati na njihovi spletni strani. Naj jo na kratko ponovim. Prvič, javnost je po mnenju članov NČR vedela, da ta prispevek povzema predstavitev predsednika vlade. Ker je vedela, torej ni rabil navesti vira. Drugič, novinar je po njihovem zgolj podajal informacijo, ne komentar (sic!). Kar verjetno pomeni, da je njegov vir, ki je neznan vir, vir tehtnega informiranja. In tretjič, po mnenju razsodišča je informacija točna (sic!), ker ni bila ovržena.
Seveda ni res, da je podajal informacijo, temveč je povzel politično oceno predsednika vlade. Ob tem lahko celo pustimo ob strani dejstvo, ali je to storil hote ali ne, torej ali je v formi podajanja informacije podtaknil politični komentar, da bi kot objektivna ocena izzvenela neka politična presoja, s čimer bi seveda postopal pristransko in spolitizirano. S takšno razsodbo se legitimira državno novinarstvo. NČR se je celo strinjalo, da je pravi avtor »informacije« predsednik vlade, saj trdi, da je prav dejstvo, da je bil vir informacije znan, za novinarja razbremenilno do te mere, da ta ne rabi navesti vira, s tem pa ni kršil 4. člena kodeksa, ki zapoveduje navajanje vira. Češ: vsi vemo, da je to interpretacija predsednika vlade, ne novinarja. Res mizerna razlaga! Kajti po svoji naravi ta »informacija« ni novinarska informacija, temveč politična ocena. In s tem, ko novinar ni navedel izvora oziroma vira, iz katerega povzema, je podtaknil politično oceno in jo predstavil kot informacijo. Dikcija NČR, da »bi veljalo na to opozoriti«, kaže le na to, da se NČR ne strinja povsem samo s sabo in da ni gotovo v pravilnost svoje razsodbe.
Povzeto pojasnilo novinarja pa je še dodatno sodilo v kategorijo grotesknega: »Novinar X v odgovoru na poziv NČR zavrača očitek, da je z zamolčanjem vira za shemi kršil 4. člen kodeksa. Kot pravi, sta bili shemi javnosti predstavljeni ob glasovanju o zaupnici vladi in večkrat v vseh osrednjih medijih že dva tedna pred objavo njegovega prispevka na TVS. Poleg tega je šlo pri prispevku za izziv v oddajo povabljenim gostom, ki so imeli možnost za takojšnjo repliko. Sicer pa ni bil deležen očitkov, da njegovi podatki ne držijo, še pravi novinar X, in omenja 5. člen kodeksa, ki določa, da novinar sme zavrniti pričanje in razkritje vira informacij.«
Povedano na kratko, novinar v isti sapi navaja, da vira podatkov ni navajal, ker je bil vsem znan. V isti sapi pa še, da sme zavrniti njegovo razkritje. Drugih humornih vložkov ne bom komentiral, ker ti povsem zadostujejo.
Kaj je morala te zgodbe? Razsodba NČR legitimira vsako prihodnje ravnanje zvestih novinarjev potencialnega predsednika Ekscelentnega. Osmišlja katerikoli politični propagandizem, tudi najhujše vrste. Želite iztrebiti Jude? Če bo novinar poročal, da jih je treba in bomo vsi vedeli, da le nadvse točno in dobesedno povzema mnenje Ekscelentnega, bo še vedno ostal pošten in profesionalen novinar. Hudo je!