Le dobra dva tedna po Dnevu boja proti sežigalnicam, ki so ga na 17. junij razglasili v 54 državah, je Večer (4.7.2002) povzel besede kidričevskega prvega človeka po Kidriču, mag. Danila Topleka, dolgoletnega direktorja Taluma in še prej enega vodilnih v Tovarni glinice in aluminja, ki naznanja, da v Kidričevem sežigalnica (zanesljivo) bo.
So te besede zgolj rezultat vzhičenega občutka superiorne vladarske moči nekoga, ki je ravnokar, ob Abrahamu, menda v znak časti doživel nenavadno jutranjo budnico – nizke prelete skupine letal nad svojo hišo? Kar ga je, skupaj z nami, zanesljivo spomnilo na titoistične parade, megalomanske inscenacije, katerih edina želja je privabiti zadovoljni nasmešek na usta despota. Nič presenetljivega, če lahko zapise o tem prebiramo v tovarniškem glasilu Aluminij (maj 2002, str. 2), kajti nasmešek Drugega šteje le, če ga opazijo služabniki.
Toda ne – privatne »fešte«, kot jih imenuje, mogoče tudi paradni preleti letal, so seveda nekaj privatnega. Pod pogojem seveda, da so celotni zaselki, ki jih zmoti njihov hrup, percipirani kot tvoja last. Če pa želi zgolj en samcat človek v tej državi deklarirano vzeti v roke usodo celega kraja, pravzaprav regije, in tako decidirano razlaga svoje poslovne načrte, ne da bi se oziral na mnenje krajanov in okoljevarstvenikov, potem se smemo vprašati ne le, kakšna računica ga pri tem vodi, temveč poprej še, kaj ga v njegovem ravnanju opogumlja in sploh omogoča. Verjetno nenaključno je tu samo mesto dogajanja – Kidričevo je že percipirano kot pasiviziran proletarski geto, povrhu pa kot kraj zgrešenih idej s svojim imenom še zmerom goji kult osebnosti. Ni naključje, da takšno vlogo nekateri rade volje prevzemajo nase, drugi pa se v svoji podložnosti še zmerom refleksno klanjajo – samozvanim lokalnim bogovom.
Zakaj torej sežigalnica prav v Kidričevem, ko pa so se krajani izrekli proti njej? Zakaj sploh kje, se sprašujejo skupine nevladnih naravovarstvenih organizacij v Sloveniji (DEA Klub, EKO Akacija, Umanotera), ki so organizirale protestno zbiranje podpisov za Slovenijo brez sežigalnic? Njihov argument: sežigalnice smeti spremenijo le v strupene pline in pepel in so tehnološko zastarel način reševanja problema komunalnih odpadkov. Alternativa? Ločeno zbiranje odpadkov: Zero Waste strategija, ki temelji na čisti industrijski proizvodnji s preprečevanjem nastajanja odpadkov, na njihovem ločevanju, kompostiranju in reciklaži.
V trenutku, ko tehnologija sežigalnic v Evropi niti najmanj ni dorečena in edina možna alternativa, v letih, ko najbolj okoljsko ozaveščene države svoje reševanje problematike odpadkov gradijo na njihovem ločenem zbiranju in predelavi, je po svoje sporna že odločitev za sežigalnico. Maksimalno sporna pa je odločitev zanjo v Kidričevem. Zakaj ravno tam? Kakšna je geneza določanja točk v državi, ki jih nekdo želi devastirati? Metanje pikada v zemljevid Slovenije? Nikakor! Iskanje tistih predelov v njej, ki jim je že uspela izsesati dušo, njihove prebivalce pa lokalni podjetniški moguli tako rekoč zasužnjujejo!
Gospod Toplek si ne lasti le dolgoročnega odločanja o usodi Kidričevega. Temveč prav nesramno odreka znanje in odgovornost občini, češ da sta tam »neznanje in neodgovornost prevelika. Dokazov o tem je v naši okolici več kot dovolj«. Občinam, recimo kidričevski, torej jemlje legitimnost iskanja ekoloških rešitev in povrhu še dvomi v njihove sposobnosti. Kakšna aroganca nekoga, ki očitno verjame le v svoje znanje in ravnanje na lastno pest! Zato bi ga veljalo povprašati, v imenu katerih državnih struktur si jemlje v roke pravico odločanja o Kidričevem mimo na referendumu izražene volje Kidričanov? Zaslomba v katerih oblastnih krogih ga dela tako prevzetnega, da napoveduje gradnjo sežigalnice? Se mar ne zaveda, da je dolžan ta podatek nemudoma zaupati javnosti?
Če si te mogule pogledamo pobliže, bomo videli, da očitno na kažejo niti trohice ekološke zavesti, pač pa s pridom izkoriščajo kidričevsko infrastrukturo in nesrečno zgodovino tega mesta strahov za realizacijo svojih dobičkonosnih načrtov. Od kod jim strokovna kompetentnost za sodbe o gospodarjenju z odpadki? V čigavem imenu se požvižgajo na sokrajane, naravovarstvene in zdravstvene analize, splošno globalno prepričanje o neoporečnih rešitvah za okoljske probleme?
Toda ne le to, g. Toplek se recimo ne ogreva zgolj za sežigalniški biznis. Le v zadnjih mesecih smo lahko dvakrat prebirali, kakšno pot ubirajo njegove omnipotentne poslovne strategije: v primeru asfaltne baze, ki jo je začel graditi (ta je verjetno v svoji ekološki neoporočnosti tudi povzroča zdravilne učinke), nato pa še v odločitvi po tožbi občine Kidričevo, ker mu ta zakonsko ne dovoli širjenja proizvodnje v gozdni pas, ki bi ga s takšnim veseljem posekal! Na veduti Kidričevega, posipani s tovarniškimi dimniki, so gozdovi kakopak moteči!
Kidričevo si je država očitno izbrala za poligon dokazovanja svojih sprevrženih mehanizmov delovanja: strogo zaupnih dogovorov s svojimi »strateškimi partnerji« za hrbtom ljudstva. To perverzno logiko omogoča dejstvo, da razume kraje in pokrajine v njej kot posestva, s čigar »lastniki« sklepa posle! Ne le, da se tamkaj mogoče pripravlja graditi sežigalnico, to počne skrivoma in dobesedno mimo volje prizadetih ljudi. Poizvedovalni referendum je pokazal odločenost prebivalcev, da tam ne želijo imeti sežigalnice. Če bo država uvrstila ta projekt na listo svojih prioritet in zakonsko zaobšla glas demosa, potem bo jasno pokazala, da ji je figo mar za lastne principe demokracije. Da se ob ošabnosti države napajajo lokalni gospodarstveniki, dovolj močni, da z njo prijateljujejo, ko jim to ustreza, sicer pa kritični do nje, kaže na sociopatologijo stanja stvari, v kateri so celi kraji razumljeni kot privatni ranč posameznikov, na katerem lahko počnejo vse, kar se jim zljubi.
Kaj si torej lahko obeta Kidričevo? Pomanjkanje kisika, dušenje v strupenih plinih in pepelu? Ekološko apokalipso torej, ki mu jo piše država in prek glasnikov na ta način opogumlja samozvane gospodarje tega kraja nesrečnega imena? Kako dolgo bo še trajala gospodarska strahovlada v kraju, kjer se ljudje, zavoljo ljubega kruhka, ne upajo povzdigniti glasu za svoje življenje? Naj ne izzveni kot zlizana prebuditeljska fraza: spoštovani Kidričani, vaša usoda je v vaših rokah! Ne pustite si je vzeti.